Ko ti narava da krila

Zdravilne vibracije narave

Žvrgoleče ptičke, poplesavajoči metuljčki, zelenkasti odtenki ter lahni vetrc te v teh pomladnih dneh vabijo v svojo družbo. V gozdu, ob bučečem slapu, valovanju morja ali na gorskem vrhu lahko še posebej začutiš moč narave, ki prevzame tvoje čute. Obstajajo pa prav posebna mesta, ki ne le blagodejno vplivajo na naše počutje, temveč tudi zdravijo.

Starodavna ljudstva

Že mnoga starodavna ljudstva so dojemala naravo kot silo, ki je sposobna vplivati na življenja. Verjeli so, da nevidna sila, ki so jo povezovali z naravo, stoji za vsem, kar obstaja. Stara ljudstva so znala ugotoviti mesta, kjer prihaja do izžarevanja močnih zdravilnih energij. Na križiščih blagodejnih energetskih tokov so postavljali templje, svetišča, piramide, gradove, spomenike, katedrale …

Energetski prostori

Mest z močnim elektromagnetnim sevanjem je na zemlji veliko. Tudi v Sloveniji. Tako imenovane energetske točke uravnavajo telesno, čustveno, mentalno in duhovno stanje človeka. Z zadrževanjem na energijskih točkah se ponovno uskladimo z energijo narave. Če si postal radoveden, kako se je sprehajati po takšnem prostoru, ob naslednji priložnosti mahni na izlet: Gorenjc na Pokljuko, Ljubljančan k Tunjicam pri Kamniku, Korošec na Kope, Štajerc h gradu Vurbek, Prekmurec k Bukovniškem jezeru, Primorec na energijsko pot pri Mostu na Soči, Dolenjec pa v kraj Kostel. Kar še zdaleč ne zajame vseh energijsko bogatih okolišev, je pa odskočna deska za odkrivanje naravnih lepot naše deželice.

Kako danes varčevati, če si mlad?

Glede na trenutno situacijo pri nas in v svetu je prav, da tudi sam pomisliš na “plan b”, kako bi kaj privarčeval/a, kako se kakšnim nakupom izogniti, zakaj bi sploh varčeval/a?

Varčevat bi moral začeti včeraj!

Najprej zakaj varčevati? Za kino, obleke, zabavo in ostale drobnarije se porabi veliko denarja, a sam/a sploh nimaš občutka, koliko denarja  je res šlo skozi tvoje roke (verjemi, da veliiiiko). Že od malega te učijo, da spravi kakšen evro v ‘prašička’ za takrat, ko boš starejši/a. Ampak mladi smo zdaj in rabimo denar porabiti takoj! Verjetno si si že kdaj zaželel/a, da katere neumnosti ne bi kupil/a, in zdaj je čas, da prevzameš del odgovornosti in začneš bolj preudarno razmišljati o denarju.

Pomagala pri odvajanju od zapravljanja

1. Več pritoka v denarnico povečaj s tem, da si omisliš študentsko delo in se včlaniš v kak študentski servis.
2.  Spremljaj prihodke in odhodke in piši t.i. “finančni dnevnik“. Kajti, če ga vestno in redno pišeš, le tako lahko vidiš, kje so tvoje slabosti (za katere daš največ denarja).
3. Skleni pakt sam s seboj in si naprimer zaobljubi, da polovico denarja, ki ga dobiš, nakažeš na bančni račun, ostalega pa “sfrčkaš”, kot ti srce poželi. Tu potrebuješ železno voljo, da ne dviguješ že privarčevani denar in ga pustiš, da raste naprej. Prav ti pride, ko si boš nekoč zaželel/a odseliti na svoje in si kupiti stanovanje oz. hišo, a boš brez prihrankov in tako boš  zelo težko dobil/a kredit.
4. S starši se dogovori tudi za mesečno varčevanje, lahko začneš s 50 evri na mesec, ki jih potem recimo 10 (do 30) let vlagaš na svoj skriti račun. To ti bo pomagalo v kasnejših letih, ker nikoli ne veš, kaj se ti bo zgodilo v prihodnosti. Pri tem bodi potrpežljiv/a, kajti dolgoročno varčevanje se zares splača, če le varčuješ na dolge proge.
5. Pomaga tudi to, da si greš nek izdelek večkrat ogledati v trgovino, kajti tako si lahko “kupiš čas” in dodobra razmisliš o nakupu. Lahko se zgodi, da tistega izdelka že jutri ne boš več potreboval/a.
6. Lahko pa celo kaj ustvariš sam/a in poskušaš čim bolj uporabiti domišljijo (kot npr. za rojstnodnevna darila – tisto, kar sam narediš je velikokrat bolj cenjeno kot kupljeno darilo).
   . 

Varčuj z Ej!KArtico…

Ali veš, da je z Ej!KArtico najlažje začeti varčevati? Poglej si, kje lahko privarčuješ na različne izdelke in storitve z osnovno Ej!KArtico ali partnersko SŽ-Ej!KArtico:

• hrana in pijača (npr. Govinda’s vegetarijanska restavracija v Ljubljani),
• koncerti (20 % CUK Kino Šiška),
• jezikovni in kreativni tečaji (Kreativna šola in MTB studio, Ljubljana),
• muzeji (Muzej novejše zgodovine, Slovenski etnografski muzej, Ljubljanski grad),
• slikarski pripomočki (ART trgovinah v Ljubljani),
• avtošola (Avtošola Sanela) in najem vozil (Europcar, Avant car National),
• vadba zumbe (Azra & Zumba Team),
  
• računalniki in oprema (Anni d.o.o.) in računalniški tečaji (LU Ajdovščina),
  
• čolnarjenje in priprava piknika (Kmetija Jureči (Kamareta), Vinica),
  
• športna oprema (IGLU šport po Sloveniji),
• bungee jumping in drugi adrenalinski športi (Top extreme, Nova Gorica),
• adrenalinski park in polet z jadralnim padalom (Pac sports, Bohinjsko jezero, Koren sports, Ljubelj),
  
• obisk bazena (Thermana Laško, Terme Vivat),
• polet z balonom (Turizem Ljubljana),
• na različna prenočišča po Sloveniji in po Evropi (npr. Camping Belvedere, Izola in Eko kamp Korita, Soča),
• s partnersko SŽ- Ej!kartico pa privarčuješ tudi na prevozih z vlaki (30 % prevozi po Sloveniji, 25 % mednarodni prevozi)
• in še in še (seznam je zelooo dolg )
  . 

…tudi po Evropi!

Bi vse to počel/a in uveljavljal/a popuste tudi v drugih državah po Evropi? Skoči na iskalnik popustov na Eyca.org, ki jih tvoja Ej!KArtica ponuja po Evropi!

Čeprav si mlad/a, misli… tudi na svojo prihodnost

Prav je, da si brezskrben/a in uživaš, kajti to je le tvoj denar. A nikoli ne veš, kaj ti prihodnost prinese, in brez denarja ne bo šlo. Kdo ve, mogoče boš dobro preskbljen/a, ko boš starejši/a, zato pa bo tvoj “našparani denar iz nogavice”, ki si ga prišparal v mladosti, prav prišel tvojim potomcem.

Povezave:

• Debata o varčevanju pri banki na slo-tech.com
• Nekaj malega o varčevanju na student.si
• Forum mladih na diva.si o varčevanju
  . 

Filmska recenzija – dve za ceno ene

Življenje je grenko-sladko. Dramedija. Zato sem za tokratno objavo izbrala recenziji dveh filmov, komedije in drame, ki se ukvarjata s podobno tematiko (vrednost in usoda posameznika) – a si obenem ne bi mogla biti bolj različna.

The foot fist way

Heh, ta naslov resnično težko ocenim. OK. Naj najprej samo priznam, da mi je bil film všeč. Ker ne gre za tipično »ha ha ha komedijo« – ampak satiro, kjer so situacije “dramedične”. In realistične. Tako da smeh velikokrat ostane ujet za stisnjenimi zobmi.

Glavni junak je povprečni (jalovi) tae kwon do inštruktor, ki skuša potegnit čim več dostojanstva (in spoštovanja) iz svojega majhnega kraljestva, sestavljenega iz vsakodnevnih banalnosti. Njegova kraljevina pa se znajde pod težkim udarcem, ko ga žena sooči s svojo nezvestobo. Kar sledi je izvirna odisejada moškega, ki išče svojo identiteto… velikokrat na napačnih mestih, na napačne načine… vendar jo išče.

Film, ki pridobi na vrednosti ob vsakem ponovnem ogledu.

Povezave:

• IMDB stran
• trailer
  . 

Tree of life

Sem pričakovala bolj artish sceno, vendar mi je  film deloval izredno jasen oz. dostopen. Malick je lepo ulovil esenco odraščanja z vsemi njegovimi malimi svetovi. Prikazovanje zgodbe je “spot on” – podobe, ki sem jih lahko prepoznala iz svoje “izgubljene nedolžnosti”.

Odigrano je perfektno – posebne pohvale Brad Pitt-u. Lik očeta je bil pretanjeno upodobljen in nisem mogla drugače, kot da da ne bi sočustvovala z njim. Lik matere me je zmotil (ne toliko igralka)  - ta kliše, da je mati neko vilinsko bitje, k plahuta okoli s cunjo za brisanje prahu in hodi bosa okoli v vseh letnih časih. Bila je kot nekakšen ojdipovski zmazek, križanec med gospodinjo in reklamo za baletno predstavo. Ne morem si pomagat – moški pogled na ženske me ne bi toliko motil, če ne bi bil tako pogrošno cenen.

Drugače… Močan film. Ne razumem zakaj toliko ljudi udriha po njem? Iskreno. Kot da bi bili vsi alergični na človečnost in razumejo samo še eksplozije, nage babe in statusne simbole.

Povezave:

• IMDB stran
• trailer
   .

Veze niso brezveze

Zakaj in kakšna poznanstva so pomembna? Ali lahko določena poznanstva celo škodijo? Kako širiti svojo socialno mrežo ter kako iz obstoječe potegniti čim več? In le kaj je to socialni kapital?

Vse to in še več izveš na delavnici na temo socialnega kapitala ‘Veze niso brezveze‘, ki bo potekala v ponedeljek, 14. maja 2012 ob 16. uri v DrogArt infotočki (Prečna ulica 6, Ljubljana).

Poznaš koga, ki pozna koga, ki…

Več ljudi, ko poznaš, bolje je. Drži? Ko sem iskala sobo v Ljubljani, sem se po nekaj neuspelih poskusih iskanja na internetu pogovarjala o mojem stanovanjskem problemu s prijatelji. Naslednji dan sem dobila sporočilo od znanca prijateljice, ki je slišal, da iščem sobo, oni pa ravno potrebujejo nekoga, ki bi se vselil k njim. Po svoje bi lahko rekli, da gre za srečno naključje, po drugi pa za dobro unovčen socialni kapital. Izkazalo se je, da niso samo moji prijatelji in znanci tisti, s katerimi se lahko povežem, socialna mreža pomeni še več, tudi znanci znancev mi lahko pomagajo pri doseganju mojih oziroma skupnih ciljev.

Dobra beseda dobro mesto najde

Pa je dovolj le ogromno število prijateljev in znancev? Ko se s sošolci s faksa pogovarjamo o tem, kako v trenutni situaciji dobiti službo, velikokrat ugotovimo, da je zelo pomemben dejavnik to, da te poznajo. Kot zelo dragocene so se izkazale izkušnje, ki smo jih tekom študija nabirali preko študentskega dela, prostovoljnega dela in študijske prakse. Poleg nabiranja bogatih izkušenj se je krepil tudi socialni kapital, ki je marsikomu pomagal do dela. Nekateri so dobili možnost zaposlitve v organizacijah, kjer so bili med študijem aktivni, če ne drugega pa so nekaterim njihove pretekle izkušnje in priporočila vsaj olajšala pot do zaposlitve.

Omrežen.si & Omrežena.si

Delavnica Veze niso brezveze je del projekta Omrežen.si & Omrežena.si, ki mladim omogoča dvigovanje socialnega kapitala. Če poenostavimo, je socialni kapital skupek odnosov z ljudmi, ki nam lahko pomagajo doseči naše cilje. Ključna elementa socialnega kapitala sta medsebojno zaupanje in sodelovanje. Poleg velikega števila poznanstev je torej pomembna tudi kvaliteta odnosov, ki jih razvijamo z drugimi.

Več informacij o delavnici Veze niso brezveze

EPK: Odpirajo se novi odri!

Zabava nas tokrat kliče na sonce, na ulice! Maribor, v okviru Evropske prestolnice kulture, z majem odpira nove odre, na katerih se bodo odvijale živahne prireditve.

Vsi mladi na Poštno!

Če želiš začutiti študentsko vibracijo, moraš na Poštno! Tam se je 4. maja odprl oder, kjer lahko spremljaš različne avdio-vizualne instalacije, v prvi vrsti namenjene lounge in ambientalni glasbi v živo.

Oder Evropske prestolnice mladih

Od 11. maja se bodo ob petkih na trgu Leona Štuklja odvijali koncerti srednješolskih bendov. Oder promovira Kulturno prestolnico mladih, kar bo Maribor postal naslednje leto.

World music

Glasbo iz vsega sveta boš lahko spremljal na odru Židovski trg. Še posebej ne zamudi koncerta dvakratne grammyjevke iz Peruja – Susane Esther Baca.

Tea time at five o’clock

Cafova ulica je široko odprta turistom in tujcem, ki živijo v Sloveniji in Mariboru. Dogodki so namenjeni interaktivnemu druženju in spoznavanju novih ljudi. Lahko si ogledaš razstavo o Shakespearju in Dickensu. In kot pravi angleška kraljica: ob petih je čas za čaj!

Poletje v mestuMed zadnjimi se bo odprl oder Poletje v mestu na Gosposki in Vetrinjski ulici, kjer bodo za dober okus v ustih poskrbeli Rožmarin, Barista in Cantante. 29. maja pa lahko ob 20. uri prisluhneš Boštjanu Bračiču.

Dixie band na ulici

Županov oder prijateljstva in oder Štajerc bodo skrbeli za koncerte skupin iz pobratenih mest.

Se vidimo v Mariboru!

Maribor ob četici glasbenih in plesnih dogodkov ponuja tudi literarne večere, gledališke predstave in obilo umetniških razstav! Tistim, ki niste iz Štajerkega konca, priporočamo postanek v mestu Maribor vsaj za dva ali več dni.

Program na novih odrih EPK

Delamo prihodnost!

.
Si se že kdaj vprašal, kakšno bo tvoje življenje čez 20 let? Vedno je vredno razmisliti, kakšen odnos smo imeli in imamo do ljudi, stvari, narave in drugih virov, saj je to temelj za dogodke in smernice, ki šele prihajajo. Imej aktivno držo in sam zamisli svoje življenje v prihodnosti.

Javnost je glavna pri »upravljanju s prihodnostjo«. Model za takšno upravljanje preizkuša Filozofska fakulteta v sodelovanju z mestom Ljubljana.

Mesto prihodnosti, voda, hrana …

Projekt Delamo prihodnost želi razvijati pogovore o temah, ki so pomembne za posameznika in skupnost. Cilj je tudi opozoriti na probleme in izpostaviti rešitve oziroma dobre prakse nekaterih najbolj perečih vprašanj. Pogovarjalo se je že o mestu prihodnosti, vodi in hrani. Naslednja je na vrsti družba prihodnosti.

.

Javne okrogle mize na te tematike organizira Oddelek za sociologijo. Dogodki se začnejo s premiernim predvajanjem filma na tematiko, ki so ga ustvarili študentje. Sledi interaktivna debata strokovnjakov iz ustreznih področji. Namen razprave je združevanje strokovne in širše javnosti na multimedijski način.

.

Kam in kako  v Ljubljani po koncu zgodovine?

23.5.2012 ob 17.00 se bo na Filozofski fakulteti, v Modri sobi (5. nadstropje), zgodil zadnji dogodek v sklopu prvega leta projekta z naslovom Družbena pogodba za 21. stoletje: kam in kako v Ljubljani po koncu zgodovine. S pomembnimi gosti se bo razglabljalo o socialni varnosti, medijih, zdravstvu in vse, kar še sestavlja družbeno pogodbo. Vsekakor je dobrodošel vsak, ki bi rad svojo vizijo družbe prihodnosti delil s širšo javnostjo – poslušalo in upoštevalo se bo vsako mnenje.

.

Kako naprej?

Kolektiv Delamo prihodnost sledi najnovejšim smernicam raziskovanja v družboslovju in humanistiki, ki jih vpeljuje Evropska komisija. Posebnost projekta je, da bo teme odpiral s perspektive mesta Ljubljane. Tako se lahko s pomočjo teorije ponudi tudi praktične modele reševanja in načrtovanja »družbe prihodnosti«.

Ker je življenje ljudi v Mestni občini Ljubljana močno prepleteno z omenjenimi temami so diskusije pritegnile tudi strokovno osebje MOL ter se razprave načrtujejo v sprotnem dogovoru s strokovnjaki iz posameznih sektorjev občinske uprave.

Širši cilj projekta je uvrstiti Ljubljano kot humanistično prestolnico, ki se na pereča družbena vprašanja ne odziva zgolj z družbeno-ekonomskega vidika, ampak postavlja v ospredje kozmopolitsko človeštvo kot civilizacijsko kategorijo nove prihodnosti. To pomeni, da se na lokalne probleme in izzive prestolnica odziva s pomočjo humanistike. Delajmo skupaj lepo prihodnost!

Trdonja, Zvitorepec in Lakotnik so nazaj!

Si tudi ti eden tistih, ki smo v otroštvu uživali v pustolovščinah Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika? Potem ne smeš zamuditi razstavo Miki Mustrovih junakov, ki si jo lahko ogledaš od 10. do 23. maja 2012 v Murski Soboti.

Znameniti risani junaki našega “jugo” otroštva

To so: Zvitorepec,  Lakotnik, Trdonja – vsi samski, brez redne službe, radi v družbi lepih žensk, a nevezani.

Zvitorepec je lisjak, kar povsem ustreza njegovemu značaju, saj je izmed trojice najbolj zvit in prebrisan. Podaja se v pustolovščine, kjer se bori na strani pravice in dobrega. Lahko bi rekli, da ga je Muster ustvaril po sebi in mu dal večino svojih človeških lastnosti. Zvitorepec je bil med bralci zelo priljubljen, kasneje pa ga je po priljubljenosti presegel njegov prijatelj Lakotnik.

Lakotnik je volk in je izmed trojice največji požeruh in lenuh, zelo preprost, marsikdaj neumen, zaradi česar se redno znajde v težavah. Ima nadnaravno sposobnost, ki mu omogoča sporazumevanje z živalmi. Obvlada nekaj judo prijemov in je vedno pripravljen na pretep. Njegova posebnost je, da ne zna plavati.  Živi v stari bajti, ki se mu pogosto podre na glavo. Sprva je bil negativen junak, a ker se je bralstvu tako priljubil, se je spremenil v pozitivnega.

Trdonja je želvak in je izmed trojice, po rasti najnižji, najstarejši, posledično najbolj moder, preudaren, trdoglav in prilagodljiv. Podaja se v pustolovščine, kjer se bori na strani pravice in dobrega. Trdonja med bralci nikoli ni dosegel priljubljenosti ostalih dveh njegovih prijateljev. Bil je ustvarjen kot zadnji izmed srečne trojice.

Kot novi “negativec” je to mesto odlično zasedel naslednji junak. Joža Gulikoža je majhen žabon z mečem, pred katerim trepeta ves svet. Gulikožo vedno obkroža tolpa pomagačev, ki pa so ljudje in ne živali. Kljub temu, da je Gulikoža negativec, pa nastopa le v petih stripih, v ostalih pa so negativci priložnostni junaki.

Miki muster – največji slovenski stripar

Rodil se je še pred drugo svetovno vojno in že kot fantič vedel, da želi ustvarjati risane filme. Končal je študij kiparstva, nekaj časa delal tudi kot novinar, ilustrator in se tudi preizkusil kot filmski režiser. Poznamo ga tudi po slikanicah Medvedek Neewa, Lupinica, Čebelica Maja, Stezosledec, Snežek, Skozi pustinje in goščavo in po številnih drugih. Njegove ilustracije najdemo tudi v reklamah Zajčkov Cik-Cak, Visoki C, Čunga Lunga, Jelovica, Viki krema, Medex, Pomurske mlekarne in Pips.

Odprtje razstave Miki Mustrovih junakov bo v četrtek 10. maja ob 18. uri v Pokrajinski in študijski knjižnici, organizira ga pa EPeKa, Strip.art.nica Buch in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota.

Povezave

• Miki muster spletna stran
• Članek na RtvSlo.si - MMC portal
• Slovenska Wikipedija o Mikiju Mustru
  . 

Teden mladih v Kranju

Komaj čakaš, da pomladi začne trgat in da se končno spet kaj začne dogajat na Gorenjskem? Delavnice, družabne igre, predavanja, koncerti, razstave, predstave,  stojnice, tečaji … vse to in še več te sredi maja čaka na Tednu mladih!

Teden mladih od 11. do 19. maja

V kranjski mestni knjižnici bo potekalo branje mladih z Vidom Valičem, izdelovali bodo tudi nakit iz gline in kresali iz kamnov. Za vse ljubitelje družabnih iger bo na voljo turnir v pikadu, ročnem nogometu, namiznem hokeju in v taroku. Poskrbeli bodo tudi za open air techno, noč silakov, stand up komedijo, modno revijo, zumbo pod zvezdami in stunt show! V središču mesta bo Bolšji trg in ustvarjalne tržnice.

.

Za otvoritveni glasbeni večer bodo zadolženi Tabu, Nina Pušlar, Lombardo in Šundr band. Potekal bo tudi festival neuveljavljenih skupin, koncert Glasbene šole Kranj in metal večer. Ušesa bodo polnili še z Adijem Smolarjem in E. V. A. z Evo Moškon, zaključni koncert pa bo s skupinami Big Foot Mama, Magnifico & Turbolentza ter Vibrator u rikverc, pridružila pa se jim bosta tudi zmagovalec Festivala neuveljavljenih skupin in zmagovalec izbora Osnovnošolski talent Tedna mladih.

Vstopnice le za nekatere dogodke, ostalo je brezplačno

Na Info točki KŠK (Gregorčičeva ul. 6, zraven Down Towna) je možno kupiti festivalsko zapestnico, ki omogoča vstop na vse večerne dogodke Tedna mladih. Prvih 300 zapestnic je na voljo po ceni 6 evrov, naslednjih 300 za 8 evrov, redna cena festivalske zapestnice, ki bo omogočala vstop na vse večerne dogodke Tedna mladih, pa bo 10 evrov.

1 evro od vsake prodane zapestnice v redni prodaji bodo namenili v dobrodelne namene – Društvu prijateljev mladine Kranj za letovanje otrok, ki prihajajo iz socialno šibkih družin, v mladinskem letovišču v Pineti.

Več o programu pa si poglej na glavni strani Tedna mladih.

Teden mlade Evrope

Dogodek se bo odvijal v okviru Evropske prestolnice kulture, torej v Mariboru, od 7. do 10. maja, na trgu Leona Štuklja. Teden mlade Evrope je namenjen predvsem mladim. Uradna otvoritev dogodka bo 7. maja ob 11. uri na omenjenem trgu, kjer se bo na ta dan odvil koncert sester Prusnik, ki sta ambasadorki programa Mladi in mobilnost.

Zakaj bi te brigala Evropa?!

Predvsem zato, da ugotoviš, kakšne prednosti imaš kot državljan Evropske unije, kaj ti slednja ponuja pa morda tega niti ne veš. Spoznal boš možnosti za šolanje in zaposlitev v tujini ali kako se vključiti v različne projekte. Znanja nimaš nikoli preveč.

Predstavili se bodo projekti Mladi in mobilnost, Mladi v akciji, program vseživljenjskega učenja, programi izmenjav Leonardo in Erasmus, program modernih metod poučevanja in drugi. Lahko boš napisal svoj Europass, izvedel, kaj je to Youthpass, in v delavnici izdelal tradicionalno glasbilo ene izmed 27. držav EU.

Dan, ko razlike postanejo vrednota

Posamezne države EU se bodo predstavile v t.i. Evropski vasi s svojimi tipičnimi in tradicionalnimi stvarmi: glasba, ples, noše, jedi in druge etnične posebnosti. S tem bo predstavljena kulturna raznolikost, ki jo je potrebno ceniti. Pridi in poskusi!

9. maj je Dan Evrope

9. maja 1950 je bila sprejeta Schumanova deklaracija, ki je pozvala Francijo, Nemčijo in druge evropske države, da združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Gre za prvo pogodbo, ki danes velja kot rojstvo združene Evrope. Ta se je kasneje, na podlagi drugih pogodb razvila v to, kar danes imenujemo Evropska unija, katere del je Slovenija postala leta 2004.

Povezave:

• program Tedna mlade Evrope
• EPK o Tednu mlade Evrope
• Evropski mladinski forum
• ESN Maribor
• Cmepius – Erasmus
• Cmepius – Leonardo da Vinci
  . 

Filmski teden Evrope

Med 5. in 12. majem se bodo v devetih slovenskih mestih odvijale filmske projekcije. In to ne kakršnekoli, na filmskem platnu si lahko brezplačno ogledaš 16 različnih kakovostnih evropskih filmskih zgodb.

Evropski filmi v Sloveniji

V soboto, 5. maja ob 21h, se bo v ljubljanskem Kinodvoru odprl Filmski teden Evrope s projekcijo filma Fant s kolesom (2011). Pestro dogajanje bo trajalo vse do 12. maja, ko se bo zaključilo v Mariboru z oskarjem nagrajenim filmom Boljši svet (2010) režiserke Susanne Bier. Poleg omenjenega filma so v programskem sklopu še štirje danski filmi, saj so se organizatorji tokrat odločili osvetliti sodobno dansko kinematografijo, ki trenutno deluje zelo uspešno. Ti filmi so Božji bojevnik (2009), Submarino (2010), R (2009), ter Melanholija (2011), film o koncu sveta znanega režiserja Larsa Von Trierja.

.

Filmsko obarvan spremljevalni program

V Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Sežani, Slovenj Gradcu, Izoli, Radovljici in Novi Gorici, sodelujočih mestih pri projektu Filmski teden Evrope, so poleg filmskih projekcij pripravili tudi bogat spremljevalni program, kjer lahko prisluhneš pogovorom o filmih in tematikah, ki jih obravnavajo, na primer ob filmu Le Havre (2010) se bodo gosti pogovarjali o vprašanju migrantov iz Afrike, njihovi obravnavi v državah Evropske unije, življenju v azilnih domovih in procesu integracije. S slovensko filmsko igralko Katarino Čas, se lahko pogovarjaš o irskem filmu Policist (2011), ustvarjalna ekipa filma Circus Fantasticus (2010) pa bo predstavila, kako poteka delo snemanja filma. Ob filmu Masaker (2011), ki je posnet po gledališki igri Bog masakra, bodo gosti predstavili razlike med filmsko in gledališko upodobitvijo dramskega besedila. Poseben poudarek bo tudi na pedagoškem programu, v okviru katerega se bodo na šolskih projekcijah otroci in mladina spoznali z evropskim filmom ter  sodelovali na delavnicah.
.

Poleg zgoraj omenjenih filmov si boste ljubitelji sedme umetnosti lahko ogledali še film francoske režiserke Claire Denis 35 šilc ruma (2008), ki govori o intimnem odnosu med očetom in hčerko, Delta (2008), zgodba o ljubezni med bratom in sestro, v Cannesu nagrajen film Ilegalen (2010), animirani film Hiša pravljic (2009), Avgustovsko kosilo (2009) ter Sneg na Kilimandžaru (2011).

Pohiti po brezplačne vstopnice!

Brezplačne vstopnice so na voljo na blagajnah devetih kinematografov Art kino mreže Slovenije. Število vstopnic je omejeno, priskrbi si jih čim prej in se pripravi na dozo zanimivih evropskih zgodb.

Filmski teden Evrope 2012 so skupaj pripravili Predstavništvo Evropske komisije, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in Urad vlade RS za komuniciranje v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenija in Media Deskom Slovenija.

Programski urnik Filmskega tedna Evrope