Film: Polnoč v Parizu

Posted: 18/11/2011 by MissSunshine in KULT-film
Tags: , , , , , , ,

Woody Allen je večino svojih dolgih filmsko-ustvarjalnih let preživel s pletenjem novih in novih slavospevov New Yorku, zdaj pa svoja stara leta preživlja kot velik evropofil. Tako nam je med drugim ponudil Zadnji udarec v Londonu (pa tudi You Will Meet a Tall Dark StrangerCassandra’s Dream in Scoop), Vicky in Cristino v Barceloni, zdaj pa še Polnoč v Parizu. Njegov naslednji bo Nero Fiddled, ki prihaja naslednje leto, dogaja pa se v Rimu. Do takrat pa smo šli na popotovanje do Pariza, da ugotovimo, kaj ima Owen Wilson takega, da je ujel oko Woodyja Allena.

Midnight in Paris

Filmski plakat v slogu sajvestekaterega slikarja.

.
Polnoč v Parizu

Nič posebnega. Vsaj ne po mojem mnenju. Owen Wilson govori, kot bi v ustih ves čas valjal koščke melone, krili z rokami, kot bi želel poleteti in v vsak rahlo komičen del filma vloži tistega Owena, ki je posnel brezštevilne butaste komedije. Kar nikakor ne sodi v film Woodyja Allena.

Marion-Cotillard

Izvrstna Marion Cotillard tudi v tem filmu navduši.

In prav v tem filmu igra nekega uspešnega hollywoodskega scenarista, ki bi zdaj rad napisal roman, pa mu nekako ne gre. V vlogi trpečega umetnika, ki išče navdih in nit zgodbe, ni preveč prepričljiv, prav tako ne kot fanté brez dlake na jeziku, ki zaročenkinim staršem, ki so plačali njun izlet v Pariz, blekne marsikatero neprimerno opazko. Ne glede na to, da ima Wilson, po vseh njegovih prigodah sodeč, precej nevrotično zgodovino, nevrotičnega in mečkajočega cepetavčka ne zna odigrati. K sreči mu “rit” rešujeta izvrstni Marion Cotillard in Kathy Bates, ki se v svojih vlogah več kot odlično znajdeta.

Rachel McAdams, ameriško-kanadska ljubljenka, ki je izjemna v vlogi deklet iz soseske, ki iščejo ljubezen, so prisiljene v poroko, nimajo sreče z izbiro partnerja ali pa v vsej svoji dobroti občasno celo dočakajo srečen konec, pa je njegovo pravo nasprotje. Kot prava egocentrična bogataška deklica, ki ves čas zavija z očmi in se pritožuje, mi je šla ta simpatična igralka neizmerno na živce, kar več kot priča o tem, da je Rachel obetavna igralka, ki v sebi skriva veliko več.

In potem so tu magični elementi, ob katerih pomisliš, da je Woody nedvomno kadil nekaj nelegalnega, ko je pisal ta scenarij, saj Owen opolnoči v Parizu odkrije vrata v avtomobil, ki ga odpelje točno tja, kamor si želi. V bohemski Pariz dvajsetih let prejšnjega stoletja, kjer v družbi Fitzgeralda, Hemingwaya, Picassa in Dalíja odkrije tudi Gertrude Steine, ki postane njegova knjižna urednica.

Klišejsko?

Na trenutke resnično magična pripoved pa zbledi ob luknjasti zgodbi in slabem vodilnem igralcu. Vse, k čemur te film nagovori, je k (ponovnemu) obisku Pariza, pa še to s celo vrsto klišejskih posnetkov mesta luči ob vseh možnih trenutkih dneva. In vse uniči z mislijo glavnega junaka, ki je prepričan, da bo tu našel svojo srečo. Brez zamere, Woody, malce preveč klišejsko.

Woody Allen

Woody s svojo ekipo.

Manj polnoči, več Pariza:

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s