Jesenske knjige IV.

Posted: 25/11/2011 by MissSunshine in KULT-knjige
Tags: , , , , ,

The Girl with the Dragon Tattoo

Jesen je pač takšna, da zelo rada vabi k branju. In ker je za vogalom nova, hollywoodska različica tega izjemnega trilerja, prvega dela trilogije Millenium, se seveda spodobi, da jo (končno) omenimo tudi mi. Dolgo časa sem poslušala in brala o tej knjigi (k sreči nikjer nisem naletela na recenzijo, ki bi povedala preveč o zgodbi, kar se sicer rado zgodi) in ves čas razmišljala, kaj je v njej, da je tako noro privlačna za širše množice, za moške in ženske in celo za tiste, ki niso preveč navdušeni bralci. Ni bilo druge, kot da seveda poskusim tudi sama.

Stieg Larsson: Dekle z zmajskim tatujem

V angleščini naslovljena The Girl With The Dragon Tattoo prihaja iz švedskega naslova Män som hatar kvinnor oziroma Moški, ki sovražijo ženske. Zanimiv naslov in zanimivo dejstvo, da je knjiga pod tem naslovom v Sloveniji izšla že leta 2008. Larsson, ki je umrl leta 2004, je za seboj pustil tri neobjavljene rokopise, tri trilerje, povezane v celoto, ki so po objavi na Švedskem čez noč postali uspešnica. Mikael Blomkvist je raziskovalni novinar, ki se mora hočeš-nočeš ukvarjati z izginotjem mladega dekleta. A to dekle je izginilo pred štiridesetimi leti, najame pa ga njen stric, starikavi bogataš Henrik Vanger, ki izgublja živce. Kljub temu, da je namreč njegova ljubljena nečakinja Harriet izginila pred štirimi desetletji, še vedno vsako leto ob svojem rojstnem dnevu prejme “darilo”. Uokvirjene cvetlice, kakršne mu je nekdaj dajala njegova ljubljenka, prihajajo po pošti, z žigi iz različnih odposlanih mest po svetu. Vanger je prepričan, da mu jih pošilja Harrietin morilec. Dejstvo, da je dekle izginilo v času, ko je bil otok, na katerem so bivali, odrezan od civilizacije in je edino pot, ki je vodila z njega, zaprl prevrnjen tovornjak, kaže na to, da je kriv nekdo iz družine.

Dekle z zmajskim tatujem

Slovenski prevod knjige.

Lisbeth

Zgodbo spremlja družinsko drevo, da lažje sledite vsem nenavadnim osebkom, ki pletejo zgodbo v obliki pajkove mreže. Blomkvista Vanger prepriča v sodelovanje z obljubo, da mu bo pomagal razkrinkati nekega njegovega dolgoletnega sovražnika, koristoljubnega magnata, ki je uspel prepričati svet (in sodišče), da je Blomkvist o njem lagal. A ker je Mikael le novinar, potrebuje pomoč tudi bolj izkušenih vohunov. Med najboljšimi je brez dvoma neprilagojena Lisbeth Salander, darkerska junakinja, ki se kljub svoji suhceni postavi ne boji nikogar in ima um, hitrejši od divje mačke. Lisbeth in Mikael tako začneta preiskavo, ki vodi le v slepe ulice, ne pokaže nobene razrešitve in zdi se, da bosta morala na koncu obupati.

Lisbeth, ki je najbrž ena najbolj fascinantnih junakinj v zadnjih desetih letih, je dovolj zanimiva, da v H&M od decembra dalje lahko kupite kolekcijo, oblikovano po njenem slogu oblačenja.

Sodba
Stieg Larsson

Larsson žal nikoli ni dočakal uspeha svojih knjig.

Moja sodba glede knjige je precej preprosta. Larsson je brez dvoma ustvaril knjigo, ki ima nek “je ne sais quoi”, ki se mu ne morete upreti.

Knjiga, ki ima krepko preko petsto strani, je idealna za pogoltniti v enem kosu. Zakaj? Ker v nasprotnem primeru enostavno komaj čakaš, da se lahko “vrneš” k njej. Imela sem srečo, da sem jo brala na vlaku (na dolgi poti) in da z menoj ni potoval nihče, s komer bi se morala pogovarjati. Drugače bi izpadla verjetno precej neprijazna in nevljudna.

Še najbolj me je pretreslo dejstvo, ki sem ga spoznala pozneje, ko sem prebirala članke o knjigi. Larsson je namreč spisal trilogijo po tem, ko je bil kot najstnik priča skupinskemu posilstvu nekega dekleta. Izkušnja ga je zaznamovala za vse življenje in ga ves čas preganjala.

Filmska različica

Seveda si nisem mogla kaj, da si ne bi ogledala tudi filmske različice švedske produkcije, ki je vse tri filme, posnete po trilogiji, poslala na tržišče že leta 2009. Ker mi je všeč švedska filmska produkcija in predvsem indie filmi, sem se uprizoritve veselila. Žal sem bila precej razočarana, saj se scenarij po mojem mnenju ne drži dovolj knjižne predloge, spreminja like in določene detajle, predvsem pa mi Noomi Rapace, čeprav je izvrstna in čudovita, s svojim mišičastim telesom ni prava izbira za suhljato, skoraj anoreksično Lisbeth, ki ni le močna, pač pa tudi ranljiva. Morda sem bila pikolovska, a Lisbeth je vsekakor preveč pomembna, da bi jo izbrali “napol”.

Morda se prav zato veselim ameriške različice pod taktirko Davida Fincherja, ki v naše kinematografe prihaja 29. decembra. Seveda je produkcija popolnoma drugačna in z veliko večjim budžetom lahko naredi nekaj bolj spektakularnega. Ampak mi, po pravici povedano, ne gre za spektakularnost, pač pa za zvestobo zgodbi. Te stroge zahteve najbrž sploh ne bi imela, če ne bi prebrala knjige. In tako je najbrž vsakokrat, pri vsaki filmski adaptaciji, saj le redkokatera navduši. Ampak to nikakor ne pomeni, da bom nehala brati knjige in gledati filme, posnete po njih. Vsemu navkljub je vedno zabavno.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s