Ali verjameš reklamam, ki zagotavljajo blagodejne učinke, čeprav tiho v sebi veš, da nakladajo? Koliko je dejansko resnice v tej in oni reklami in koliko reklam si upošteval/a? Upam, da se zavedaš, da z oglaševanjem izdelkov zasejejo pri kupcih, da morajo kupiti izdelek, čeprav ga ne potrebujejo – ali si tudi ti med njimi, ker si “lahka tarča”?

Probiotično ali ne?

YoghurtJogurt je verjetno najpogostejša malica, ki si jo privoščiš – seveda mora biti lahki jogurt, saj ohranjaš linijo telesa in veš, da če na njih piše, da so probiotični – torej spodbujajo koristne bakterije (“pro bio” – za življenje), še toliko boljše! A ne pusti se zapeljati v zanko oglaševalcev. Ti probiotični jogurti so samo tržna prevara, saj  z majhno vsebnostjo mlečnih maščob ne more spodbuditi koristnih bakterij k rasti. Te jih potrebujejo zelo veliko in najdemo jih le v čisto navadnih jogurtih z normalno vsebnostjo maščob.

Lažnivi, a zelo oglaševani, “probiotični” jogurti pa zaradi tega, da so lahki, nimajo pravih sladkorjev, ampak umetna sladila. Ponavadi vsebujejo aspartam, ki ga ponavadi dodajajo dietnim živilam, med drugim pa povzroča glavobole, vrtoglavice, hiperaktivnost, razne bolezni, ovira razvoj zarodka, povečanje teže … takšne in podobne težave povzroča večina aditivov. Zato je bolj dobrodošlo mleko neposredno od kmetov ali mleko iz mlečnih avtomatov – a ju nujno vsakič prekuhaj (zaradi pasterizacije).

Če je kaj zdravo, ni nujno, da tudi na pogled izgleda zdravo

Vegetables.

Omega3 ni tako zelo mega?Pri izdelkih, ki so obogateni z zdravimi vlakninami, je problem v tem, da izolirana in nenaravna vlakna ne znižujejo holesterola v krvi ali sladkorja, kot bi to navadno bila zmožna narediti prava vlakna. Umetna vlakna (v njih se skrivajo prečiščeni praški) dodajajo danes raznim vrstam hrane – sladoledom, jogurtom, sokovom (še posebej tistim sokovom, ki so tako na veliko promovirana, da bi naj vsebovala vlakna). Če želiš uživati hrano, ki dejansko vsebuje prava vlakna, potem je priporočljivo jesti žitarice, zelenjavo, sadje ter fižol.

Našla sem članek, ki je pisal o zavajanju omega3 maščobnih kislin in sicer naj bi skupaj z vsebnostjo holesterola delale več škode kot koristi. V nekaterih trgovinah in supermarketih je danes mogoče kupiti tudi jajca, ki jim je vsebnost omega 3 dodana oziroma povečana. Po oceni Maria Sambolca, osebnega trenerja fitnesa, gre sicer za kakovostno revnejša jajca, ki so zato pogosto cenovno ugodnejša.

A spoon containing breakfast cereal flakes

Trženje ‘pravega sadja’ v sladkarijah in jogurtih je postalo že tako vprašljivo, da nekateri dejansko sploh ne nasedajo več temu. Kajti treba se je zavedat, da si proizvajalci ne morejo privoščiti pravega sadja, ker bi to izdelek podražilo, zato se obračajo v cenejše alternative, ki so seveda tudi boljše za njih, a slabše za nas. Velikokrat lahko zasledimo na embalaži kakšnih bonbonov razno sadje, ki daje vtis, da ta proizvod vsebuje dejansko sadje, ki je zdravo. Vendar pa je realnost takšna, da je glavna sestavina takšnih proizvodov po navadi kaj drugega, naprimer sladkor, aditivi, emulgatorji in konzervansi ter… še več sladkorja! Ne pozabi, da je tudi koruzni sirup, javorjev sirup, fruktoza … lahko sinonim za sladkor. Še polnozrnati izdelki niso več to, kar bi morali biti, saj je polnozrnata moka le v manjšini primešana in tudi karamelna barva je umetno ustvarjena!

Kam so vse dobre reklame šle?

Veliko je bilo govora o eko in bio a oglaševalci so tako zelo zlorabili te izraze in jih predstavili javnosti na drugačen, pohlepen način z obilo reklamami – v oglaševanju se dnevno pretaka ogromno vsot denarja. To naj bo od zdaj naprej opozorilni znak, da se zavedamo, zakaj naj česa ne kupujemo! Ni tako težko, da si ne bi mogli sami dodati sadje v navadni jogurt in si privoščiti pravi musli (pa čeprav tako po izgledu kot po okusu spominja na ptičjo hrano) ter zaužiti zelenjavo in sadje večkrat na teden, kot pa se pustimo zapeljati pravljicam v televizijskih oglasih. Kaj je boljšega kot doma ali iz kmetije vzgojen krompir, če že svetovni proizvajalci hrane nimajo “krompirja” s kakovostjo svojih izdelkov?

Zapomni si – čim bolj so izdelki promovirani s strani medijev, tem bolj se moraš pozanimati o izdelku in se prepričati o učinkih, ki jih obljublja.

Več o zavajanju o hrani:

V prihodnjem članku pa o “škodljivih” antibiotikih!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s