Film Kruha in iger režiserja Klemna Dvornika je zagotovo eden tistih slovenskih filmov, ki mu lahko na glas zaploskamo in ki dokazuje, da Slovenci znamo posneti tudi dobre filme.

Kruha in iger

Nagrada občinstva za najboljši film

Prvi so mu zaploskali že gledalci na 14. Festivalu slovenskega filma oktobra lani v Portorožu, kjer je prejel nagrado občinstva za najboljši film. Nagrajeni so bili tudi igralka Saša Pavček z “Vesno” za najboljšo stransko žensko vlogo, Jonas Žnidaršič z “Vesno” za najboljšo stransko moško vlogo ter Katja Hrobat z “Vesno” za najboljšo kostumografijo.

Nazaj v leto 1987 – s komedijo

Dvornikov igrani celovečerni prvenec v koprodukciji RTV Slovenija in Studia Arkadena nas popelje v leto 1987. Novakovi so povsem običajna družina iz Velenja, mama Jelka (Saša Pavček) in hči Mojca (Tjaša Hrovat) si neznasko želita postati vidni in nastopiti na družinski oddaji Vrteča sreča. Žreb jima uresniči željo, seveda pa to pomeni, da se jima morata v oddaji pridružiti tudi oče Josip (Peter Musevski) in sin Simon (Jurij Drevenšček). Prva njuna reakcija je seveda odločni ne, vedar na koncu popustita, saj bi bilo razočaranje ženskega dela družine preveliko.

Oddaja se dogaja ravno na pustno soboto in našemljena družina se odpravi na pravo malo dogodivščino v Ljubljano. Že na poti imajo manjši incident s policijo, ko prispejo v prestolnico pa se zapleti in komične situacije nizajo ena za drugo. V središču dogajanja je Jos Bauer, voditelj oddaje Vrteča sreča, katerega vloga je pisana na kožo igralcu Jonasu Žnidaršiču. Slednji najbolj zanesljivo razkrije, da sta blišč in slava lahko le navidezna sreča, televizija pa še kako popačeno prikazuje resničnost.

Kruha in iger

Vseskozi je med nastopajočimi družinami prisotno tekmovalno vzdušje, podžigajo ga z neokusnimi opazkami, ki privedejo celo do pretepa. Na končni razplet filma močno vplivajo tudi stranski liki (prijatelji, znanci, sodelavci), ki se sprva zdijo povsem nepomembni mali ljudje.

Nostalgija po zlatih časih

Sporočilnost filma je močna, saj opisuje obdobje tranzicije, ko začne star družbeni sistem počasi hirati in ga postopoma izpodriva novi kapitalizem, ko z zadnjimi vzdihljaji lahko na “šverc-komerc” kupimo vse tisto nedostopno, česar imamo danes v super potrošniški družbi obilo in nas možnost prevelike izbire pušča v negotovosti. Hrepeneli smo po tem, vse to dobili in kaj si želimo danes? Le nostalgično obračamo glave in se dobrikamo filmu, ki nas ne pusti ravnodušne in katerega že sam scenarij bratov Sketelj in Barbare Zemljič, napisan delno po resničnih dogodkih, veliko pripomore k odličnosti.

Kruha in igerFilmu verjamamo od začetka do konca in nedvomno podira mit, ki je prepogosto prisoten, da Slovenci ne znamo ustvariti dobrega filma, kaj šele dobre komedije.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s