Varuhi semen

Evropska prestolnica kulture (EPK) Maribor 2012 pod svojim dežnikom ne združuje zgolj gledaliških predstav, koncertov, razstav in drugih kulturnih prireditev ter projektov. V okviru EPK je nastalo tudi Društvo varuhi semen, čigar člani zbirajo, hranijo in si (iz)posojajo semena – rastlinska seveda.

Semenska knjižnica – alternativa semenskim multinacionalkam

Srčika projekta Semenska knjižnica je ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin, spodbujanje ponovne pridelave starih, lokalno prilagojenih sort rastlin, namenjenih za prehrano ljudi, in vračanje semen nazaj v roke ljudi in v naravo.

Knjižnica ima trenutne zasilne prostore v neposredni bližini Glavnega trga v Mariboru. V bližnji prihodnosti bo društvo hranjene »zaklade  narave« in pisarne selilo v kompleks Železniške kolonije, kjer bo imelo nove in (pre)potrebne prostore.

Rastline s potnim listom

Semena fižolaV knjižnici trenutno hranijo nekaj več kot 20 vrst semen oziroma približno 60 sort,  imajo pa še vsaj 30 sort, ki čakajo na razvrstitev in umestitev v herbarij. Največ imajo fižola, saj ga je veliko vrst in tudi pridobivanje in hranjenje semen je najlažje.

Semena, ki so hranjena v Semenski knjižnici, imajo izpolnjen rastlinski potni list, ki vsebuje ime rastline, starost, opis rastline in plodov, najpogostejše bolezni in škodljivce ter nasvete varuhov. Omenjeni podatki so zbrani v digitalnem herbariju, dostopnem na internetu.

Kdo je “varuh semen”?

Semena koruzeVaruhi si izposojajo semena in s tem gojijo, širijo in ohranjajo avtohtone in stare rastlinske sorte. Varuh lahko postane čisto vsak, ki ima veselje do vrtnarjenja in semenarjenja. »Naš namen je, da gredo semena v roke ljudi, na naša polja in vrtove …,« je dejala Tina Ternjak, sokoordinatorka društva. Z izposojo semena se namreč varuhi zavežejo, da bodo ob koncu pridelovalne sezone isto količino semena, kot so si ga izposodili, tudi vrnili.

Ternjakova je dejala, da varuhom ne zapovedujejo načina pridelava hrane, vendar pa s predavanji poskušajo spodbuditi naravi čim bolj prijazne pridelovalne metode, se pravi ekološko kmetovanje. »Verjamemo, da se vrtičkarji in kmetje, ki pridelujejo hrano zase, zavedajo pomena ekološkosti.«

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s