Večna Treblinka – naš odnos do živali

Posted: 05/09/2012 by mancazobavnik in GRAVItacija, KULT-knjige
Tags: , , , , , ,

Večna TreblinkaTokrat se bomo z Jadranko Juras dotaknili Večne Treblinke, knjige, ki ne pusti ravnodušnega nobenega, ki jo prebere.

Nam poveš, kako si se ti seznanila s to zanimivo knjigo?

Knjigo »Večna Treblinka«, avtorja Charlesa Pattersona, sem našla pri hrvaški organizaciji »Prijatelji životinja«. Ko sem jo prebrala, me je sesulo in sem bila trdno odločena, da mora priti tudi v Slovenijo in sicer v slovenščini. Knjiga je izšla lansko leto pri založbi Sanje. Z Vegansko inicativo pa smo pred dnevi dočakali tudi prevod slikanice za otroke z naslovom »Zato ne jemo živali«, pri založbi Aurora. Zdi se mi namreč zelo pomembno, da se čim več literature na temo pravic živali in veganstva prevede tudi v slovenščino, saj je zanimanja za te dve temi čedalje več.

Kaj sploh pomeni Treblinka? Kakšna je vzporednica med holokavstom in mučenjem živali?

Treblinka je bilo eno izmed največjih koncentracijskih oziroma uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno na Poljskem. In za milijone živali letno se Treblinka nadaljuje, saj se na tisoče in tisoče živali vsak dan »uniči«, oziroma ubije. Še preden se jih ubije, pa te živali trpijo v obratih, ki na las spominjajo na taborišča med 2. svetovno vojno. Treba je namreč vedeti, da je Hitler povzel idejo o taboriščih in uničevanju ter transportiranju ljudi ravno po zgledu klavnic in živalskega transporta, saj se je živalsko predelovalna industrija ravno v začetku 20. stoletja začela pospešeno industrializirati.

.

Kje se začne degradacija živali?

Degradacija živali se je začela, ko smo jim odvzeli svobodo oziroma, ko smo jih zasužnjili (olepševalno temu rečemo udomačili). S tem so živali izgubile evolucijsko svobodo, gensko neodvisnost in bile podvržene človekovi domišljiji in muhavosti. Kmalu se je ta isti odnos začel kazati tudi v odnosu do sočloveka, čemur pa smo priča še danes. Zmotno je mišljenje ljudi, da se bo odnos do šibkejših, torej živali spremenil šele, ko bomo bolj prijazni do soljudi. Ravno obratno – ko bomo znali zaščititi šibkejše, bomo spremenili tudi odnos do sebi enakovrednih.

Kako se mučenje živali in ljudi povezujeta? Po Pattersenu je bila tehnologija podrejanja živali prenesena na podrejanje sužnjev ter ne nazadnje na ženske.

Udomačevanje živali je  pri človeku porodilo večjo oblastnost, zasvojenost z močjo (in tako je še danes, saj si močnejši lastijo pravico in prav). Izkoriščanje živali se je razširilo in postalo sestavni del naravnega reda. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo podoben odnos uveljavil tudi pri obravnavanju drugih ljudi. Nasilje nad živalmi je povzročilo nasilje nad ljudmi. Najprej so začeli z ženskami in vojnimi ujetniki. Problem pa je seveda tudi v religiji, ki je žensko vedno postavljala v »drugi« plan češ, da je na svetu zato, da moškemu olajša in naredi življenje udobneje. Ta ista religija je človeku tudi dajala in še vedno daje odpustke pri množičnih pomorih živali, saj naj bi po njenem živali  ne imele duše, zato jih ni greh ubiti.

Tears of a Cow

Se strinjaš, da se v današnji družbi trudimo, da bi živali v temelju zavarovali, a ne pomislimo, da bi jih rešili iz »množične industrije smrti«? Tvoji argumenti?

Bistveni problem se začne že v samem zakonu, kjer je žival lastnina, torej predmet. S tem ji odvzamemo pravico do lastnega življenja, v bistvu je sploh ne priznavamo za živo čuteče bitje. Je enako kot televizija, kar je skrajno absurdno. Žival bi morala imeti po zakonu status osebe in dokler se to ne bo spremenilo, tudi naš odnos do živali ne bo boljši. Sicer pa še vedno pravim, da se morajo stvari spremeniti v glavah ljudi, sicer ne pomaga noben zakon ali prepoved. Razlika je ali se zavzemamo za dobrobit živali ali za pravice živali. Sama se zavzemam za pravice živali in smatram, da bi morale imeti pravico do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja.

Ljudje so občutljivi na trpljenje živali, s katerimi živijo medtem, ko se jih trpljenje živali, ki so očem nevidne, ne dotakne in iščejo na tisoče izgovorov, zakaj je prav, da se jih ubija za hrano, obleko, zabavo, kozmetiko, zdravila … Priporočam v branje knjigo avtorice Melanie Joy – Zakaj ljubimo pse, se oblačimo v krave in jemo prašiče (tudi to knjigo ravnokar prevajamo v Veganski inicativi in upam, da kmalu ugleda luč na slovenskih policah).

Solitude Tears

Patterson piše, da je zanimivo, kako množično je nasilje nad živalmi, in absurdno je, da ga družba zakonsko dovoljuje. Kakšno je tvoje stališče o postopkih humanega zakola, evtanazijah in podobnih zadevah? Kakšen primer iz knjige?

Že sami besedi »humano« klanje sta kontradiktorni oziroma gre za oksimoron, torej nekaj logično popolnoma nezdružljivega. Družba ta holokavst nad živalmi dovoljuje, ker živi v karnistični ideologiji in le redki ozavestijo, za kaj tu v resnici gre (na srečo čedalje več ljudi). Večina še vedno misli, da gre za pravljico, da se goveja pljuča dobi na vejah dreves, oziroma sploh niso zmožni povezati zrezka z delom mrtvega telesa. Obrambni mehanizem  v tem primeru deluje zares dobro, kar je logično, saj nas od malega zelo spretno in zavestno vodijo, da teh stvari nismo sposobni povezati.

Človek se sploh ne razlikuje tako zelo od živali – oboji imamo srce, oči, nos, ledvica, jetra … skratka organe, ki imajo iste funkcije. V resnici med nami sploh ni razlike – oboji imamo živčni sistem, kar nakazuje na dejstvo, da oboji čutimo bolečino, udobje, strah, veselje …  Še najbolj pomembno pa je dejstvo, da si oboji želimo živeti in enako kot je nam ljubo naše lastno življenje, ni živalim čist nič manj ljubo njihovo lastno.  Zakaj jim torej odtujujemo pravico do lastnega življenja? Kdo pa smo, da presojamo, kdo ima pravico živeti in kdo je nima?! Tako mišljenje se v določenih okoliščinah kaj hitro razširi tudi pri odločanju, kateri človek ima več pravic in kateri manj do življenja. To je naravnost srhljivo in grozljivo, temu smo priča vsak dan.

Knjiga kjub zelo krutim primerom želi vzbuditi upanje … kakšni so po tvojem mnenju cilji knjige? Kako priti do svetlejše prihodnosti za živali?

Piglets of Mangalitza pigKnjiga je napisana izjemno dobro in vsebuje veliko zgodovinskih dejstev. Knjiga ni napisana samo za ozko skupino bralcev, prav vsak bi si moral dati priložnost in jo prebrati, saj bo uvidel temelje nasilja, ki se vsak dan odvija tako nad živalmi kot nad ljudmi.

Ko človek uvidi resnico, ko ima možnost spoznati tudi drugo plat medalje, ima možnost spremeniti svet s tem, da spremeni sebe, svoj način življenja in razmišljanja. Ima svobodno izbiro in sama temu rečem svoboda. Svoboda ni v tem, da držiš v levi roki daljinec, v desni pa pivo, svoboda je v odločanju po lastnih etičnih načelih, torej v vedenju. Svoboden je človek, ki se sprašuje o samoumevnih stvareh.

Za konec naj sporočim besede avtorice Colleen Patrick-Goudreau:« Ali res želimo vedenje neandertalcev uporabljati kot merilo za naše sedanje moralne izbire?«

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s