Sprehod po vizualnem muzeju

Posted: 07/08/2013 by mancazobavnik in KULT-art
Tags: , , ,

Že veš, da lahko določene muzeje obiskuješ kar preko spleta? Splošna informiranost glede novih trendov na tem področju med ljudmi in tudi preko medijev je zelo slaba, zato sem se odločila »prebiti led«.

Beseda, občutki, podobe

Sprehod-poV muzejskih prostorih so pomembni občutki, okus, vonj, ki močno vplivajo na pomnjenje in razumevanje. Običajno velja, da čim več teh vsebuje razstava, tem večji bodo vtisi o le tej. Najpomembnejši je tretji vir, podobe. 80% našega znanja je shranjeno v obliki vizualnega, čeprav se tega ne zavedamo vedno, človeški um vizualizira vse o čemer se pogovarja, sliši, vidi, razmišlja. Vizualiziramo tudi pri branju in čiste besede, tako se naše razumevanje vedno pojavi v obliki podob. Eden najpomembnejših procesov, ki poteka pri učenju, je vizualizacija znanja.

Blokbusterji in interaktivne razstave

Blokbusterji so muzeji s polno posebnim efekti, ki delujejo po principu zabaviščnega parka. V skladu s svojim vojaškim izrazoslovjem v resnici skušajo delovati kot bomba. Torej eksplozivno, vendar seveda predvsem v strokovnem smislu kot udarna inovacija, reinterpretacija ter nove postavitvene ideje. Vsekakor je večina takih razstav tudi zasnovana kot celota, ki že s svojo vsebinsko zasnovo predstavlja novost, svežo idejo in svež pogled na različne »stare teme« in »stari predmeti« na njej zablestijo v novih povezavah in kontekstih, ki prej niso bili upoštevani.

Interaktivne razstave gradijo predvsem na sodelovanju publike, saj je na takih razstavah dobesedno vse prepuščeno zgolj obiskovalcem. Tipičen primer takega muzeja je Explorarium v San Francisku.

Alma Karlin. Pokrajinski muzej Celje. Virtualni muzej.

Almahttp://www.pokmuz-ce.si/alma3d/ 

Razstava je čisto natančno poimenovana Alma Karlin: Poti, saj spremljamo življenjsko pot Alme, ki je zaznamovala njeno osebnost. Sam muzejski prostor lahko razdelimo na štiri sobe, če odštejemo predprostor v katerem se reprezentacija začne.

V prvi sobi se spoznamo s statističnimi podatki o Almi Karlin, predvsem o njenem otroštvu in nekaj malega o pripravah na njeno življenjsko izkušnjo. V drugi sobi že konkretno preidemo na njeno potovanje okrog sveta. Na sredini sobe je postavljena ovalna visoka struktura, ki je prerezana tako, da ima »separeje« v katerih je predstavljen določen del sveta oziroma država s pomočjo televizijske projekcije in fotografij.  V tretji sobi je v vitrini razstavljen herbarij in drugi predmeti, ki jih je zbrala na svojem potovanju. iz stropa pa visijo njene botanične skice. V zadnji sobi smo deležni epiloga njenih poti po svetu in spominih ter o njenem zadnjem obdobju v Celju.

V snovni obliki se je razstavo dalo videti v Stari grofiji v Celju med  letoma 2009 in 2011, sedaj pa zgolj še v spletni obliki.

Pri tem primeru bi rada poudarila, da je že lep približek dejanskemu »sprehajanju po muzeju«. Za povečavo panojev, slik in ostalih razstavnih eksponatov je poskrbljeno v posebnem okencu. Da se obiskovalec ne zmede, je vedno pod oknom muzejske razstave virtualna knjiga z nasveti in navodili. Ne nazadnje je vpletene tudi veliko druge multimedije (glasba, televizjski posnetki,…), kar je v slovenskem muzealskem prostoru kar prvinsko.

Muzejski trendi prihodnosti

Obiskovalci imajo komplementarno vlogo v virtualnih muzejih, »znotraj« njih dosegajo vsak svojo interpretacijo, evalvacijo in ne nazadnje čisto svojevrsten ogled, kajti ravno v tem je bistvo takega medija razstav, ki v svoji osnovi potrjujejo svetovne trende individualizacije.

Kakšni so najsodobnejši muzejski trendi? Seveda te nove oblike muzejev 21. stoletja doživljajo kritike v stilu, da so postali računalniške video-igrice ali »internetni Disneyland«, ker pojem muzeja po vseh stoletjih še vedno spremlja zvok elitnosti, kot recimo pojem kulture. Mislim, da se za take oblike razstav ni potrebno bati. To je oblika, ki so jo muzeji patentirali z upoštevanjem interesov in želj večine uporabnikov ter je tako v dobrobit civilizaciji, kar nakazuje tudi porast takih oblik razstav in mislim, da bo sčasoma postala mogočen medij reprezentacije samih muzejev!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s