Čas – neprecenljiva dobrina našega vsakdana

Posted: 28/10/2013 by Ej!KArtica in GRAVItacija, Jaz podjetnik
Tags: , ,

Velikokrat si zaželimo, da bi imel dan več kot le 24 ur, da bi dokončali vse zastavljene aktivnosti. Vendar, naj si tega še tako želimo, dan ima za vse ljudi enako, končno količino – 60 sekund na minuto, 60 minut na uro, 24 ur na dan. Od nas samih je odvisno, kako jih bomo porabili. Ko smo zaposleni s prijetnimi aktivnostmi, se nam zdi, da čas teče hitreje, takrat ko se dolgočasimo ali delamo stvari, ki jih ne želimo, pa dobimo občutek, da se je čas ustavil. Tu gre za našo subjektivno dojemanje časa, medtem ko je objektivni čas odvisen od vrtenja Zemlje okoli Sonca.

time-managementČasa ne moremo shraniti, zamrzniti ali stisniti. Na razpolago imamo 24 ur, ki jih lahko koristno porabimo ali nekoristno potratimo. Da lahko čas čim bolj koristno porabimo, moramo poznati tatove časa, ki nam čas kradejo in jih kar se da omejiti. Med najpogostejše kradljivce časa uvrščamo: telefonske klice, sestanke, odlašanje, družabnost, neučinkovito delegiranje, nezmožnost reči »ne«, nedokončane naloge, naključne obiskovalce in urejanje dokumentacije.

Za učinkovito upravljanje časa je ključno postavljanje ciljev in prioritet, planiranje časa in delegiranje. Če nimamo specifičnega, merljivega, dosegljivega, realnega in časovno določenega cilja, ga bomo težko dosegli. Če ne vemo, kam želimo priti, ne bomo vedli, da smo tam, ko bomo do tja dejansko prišli. Pri postavljanju prioritet je smiselno uporabiti matriko pomembno/nujno oz. potreba/motivacija.

Prioriteta = pomembnost x nujnost; nujno je vse, kar prepreči največja tveganja; pomembno je tisto, kar prinese največje koristi.

časovnicaV skupini A so naloge, ki jih želimo in moramo narediti; v skupini B so naloge, ki jih ne želimo narediti, vendar jih moramo; v skupini C so naloge, ki jih želimo narediti, vendar jih ne rabimo; skupino D pa sestavljajo naloge, ki jih niti ne rabimo niti ne želimo narediti. Pozorni moramo biti na naloge v skupini B in poiskati motive, kako bi te naloge prestavili v skupino A. Ena od možnih rešitev je nagrajevanje za opravljene naloge, spet druga, da prijatelje ali sodelavce prosimo za pomoč pri opravljanju naloge, itd.

Pri načrtovanja časa si lahko pomagamo s številnimi klasičnimi, mobilnimi in računalniškimi orodji. Klasična orodja za načrtovanje časa so razni rokovniki, koledarji in t.i. »to do list«; med računalniška orodja pa uvrščamo Outlook, Google koledar ipd. Zagotovo pa imam vsak pri sebi telefon, ki ima funkcijo koledar. Pomembno je, da imamo orodje za načrtovanje časa vedno pri sebi, da lahko sproti vpisujemo dogovorjene dogodke in aktivnosti ter spremljamo njihovo izvajanje. Seveda bo na začetku potrebno veliko samodiscipline pri uporabi orodij načrtovanja časa, ki nam bodo s časom prinesle številne to dokoristi in tudi konkurenčno prednost.

Naj bo čas tvoj zaveznik in ne sovražnik.

Monika Rajšp

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s