Sokrat, Slavoj in sofisti

Posted: 29/05/2014 by saooq in KULT-art
Tags: , ,

Volitve so reality show v katerih nastopajo tekmovalci in se borijo za točke. Zmaga tisti, ki mu jezik bolje teče, ki bolj prepričljivo laže. Resnice ni, kdor jo išče je bedak; prav tako oni, ki misli, da jo je našel. V predstavi Sokrat, Slavoj in sofisti v režiji Mladinskega gledališča ni prostora za resnost in iskanje vrednot in idej. Je pa veliko prostora za rušenje nekdaj vzvišenih idej o demokraciji, umetnosti in smislu življenja.

sokrat, slavoj in sofisti

Najprej o dvorani: čeprav obstaja klasični oder, pa se tam dogaja le kvazi klasična predstava. Oder je namreč povsod. Počutiš se ranljivega. Igralci so kajpada samozavestni, ti pa si, no, le gledalec ki hoče svojo dozo smeha in spoznanja. Vsaj tako misliš. Ko nekemu »gledalcu« privežejo plastični penis okrog pasu, da bi sodeloval v nekem domorodskem ritualu, veš, da to ni gledališče za stare mame. To je protest, iluzija protesta, to ni vzdihovanje ob najljubših politikih. Je kaos, pa vendarle govori o demokraciji in o posameznikovi težnji po iskanju svojega mesta v demokratičnem sistemu. Igralci, ki popolnoma odsevajo duh časa, govorijo in delujejo kot neuglašene strune, ter se trudijo iskati rešitve znotraj skupnosti. Toda vsak govori v svoj brk, zmedeno in neprepričljivo. Ljudstvo pač ne ve, kaj je prav in kaj ne, svoje hedonistične želje pa skuša zaviti v celofan metafizičnega. Politična govorica je tu le zato, da zmede in zasužnji, gledalec pa je lahko spoštovani politik po petminutnem urjenju v zakulisju. Vsaka sistemska ureditev je ranljiva zaradi človeškega faktorja, nepredvidljive človeške narave, ki misli eno, govori drugo, dela tretje…

foto: Peter Uhan

foto: Peter Uhan

Če vem, da nič ne vem, ali mi je potem vse dovoljeno? Ali si nisem s tem odstranil odgovornosti do svojih dejanj? V predstavi Sokrat, Slavoj in sofisti, se igralci obnašajo kot živali (tudi žival nič ne ve, le nagonsko deluje), občutek pa je, da je to nekaj najbolj pristnega, kar lahko človek naredi. Da postane žival s suknjičem in kravato, žival, ki filozofira, žival, ki je svojo živalskost prekrila z neskončnim blebetanjem.

Na koncu itak vsi ploskajo.

Priporočam.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s