Avtorjev arhiv

Doživi Lent kot prostovoljec!

Posted: 23/06/2011 by petrapetra5 in GRAVItacija
Oznake: , , ,
Lent Festival, Maribor, Slovenia

Image via Wikipedia

Če rad ustvarjaš in se družiš z ljudmi ter si pripravljen žrtvovati nekaj prostega časa, je udeležba na Art kampu v vlogi prostovoljca lahko kot nalašč zate.

Postani prostovoljec na festivalu ustvarjalnosti!

Bliža se Festival Lent, z njim pa tudi druženje v Art kampu, ki  je dnevni program festivala, saj gosti obiskovalce vsak dan med 10. in 20. uro. Poleg mnogih vsebin, ki jih ponuja program Art kampa, slednji nudi tudi sprostitev in odlično izhodiščno točko za obisk večernih dogodkov, ki se odvijajo na ostalih prizoriščih mednarodnega Festivala Lent.

Festival

Image by hddod via Flickr

Kako lahko sodeluješ?

Posamezni sklopi Art kampa, kjer lahko kot mentor ali pomočnik na ustvarjalnih delavnicah nabiraš neprecenljive izkušnje, so razdeljeni na naslednja festivalska prizorišča:

  • Utrip kultur združuje družboslovna področja s kulinariko ter staro obrtjo in se neposredno navezuje na plesne in glasbene predstavitve različnih umetniških izrazov.
  • Umetnost zori omogoča izražanje in spoznavanje različnih tehnik iz likovnih področij.
  • Festival Workshops

    Image by Whitstable Oyster Festival via Flickr

    Kre-Akcija je oblikovni del, ki združuje lutkovne, modne in reciklažne delavnice ter delavnice igrač in stare obrti.

  • Izziv-Izum je naravoslovni del, kjer lahko eksperimentirate, raziskujete in ustvarjate v različnih vejah znanosti.
  • Korenine srca je sklop socialno humanitarnih dejavnosti, posvečenih letu prostovoljstva, kjer bodo družbene vrednote skozi ustvarjalne delavnice pridobivale na veljavi.
  • Čitalnica na jasi je namenjena spodbujanju kulture branja in promociji literarne umetnosti.

V vlogi animatorja in pomočnika se lahko preizkusiš tudi na športno igralnem delu Gibki, prožni, vsega zmožni. Tvoja pomoč pa bo zaželena tudi na ostalih festivalskih prizoriščih v parku (oder, avditorij) in na Eko Art bazarju. Pridružiš pa se lahko tudi pri kreiranju idej in realizaciji le-teh, pri ustvarjanju celostne vizualne podobe celotnega festivala ali posameznih festivalskih prizorišč. Iščejo pa tudi nadobudne fotografe.

Festival of the Atlantic

Image by Secret Madeira via Flickr

Za prenočišče poskrbljeno!

Za tiste, ki ne prihajajo z Maribora, pa organizatorji nudijo tudi prenočišče z zajtrkom. Prostovoljno delo na festivalu ustvarjalnosti Art kamp bo potekalo od 24. junija do 10. julija 2011 v Mariboru, vsak dan med 16. in 20. uro, med vikendi pa tudi med 10. in 13. uro.

Prijavi se!

Za prijavo organizatorji potrebujejo tvoje osnovne podatke (ime, priimek, datum rojstva, kraj bivanja, status, interesi), kratko motivacijsko pismo ter jasno navedbo, v katerem sklopu želiš sodelovati. Prijavo lahko pošlješ na elektronski naslov: veca.gomboc@gmail.com.

video igre

Lahko z igranjem resnih iger izboljšamo svet? (Image via Wikipedia)

Z igranjem resnih iger lahko izboljšamo svet. Ne verjameš? Potem se vsedi za računalnik ter prični z eno izmed številnih ‘resnih’ iger, ki v zadanjem času postajajo vse bolj popularne.

Igre vs. svetovni problemi

Po nekaterih podatkih naj bi bilo v ustvarjanje Wikipedije tekom osmih let vloženih približno 100 miljonov ur dela. Se ti ta številka zdi velika? Zagotovo, vendar pa je to le polovično število ur, ki ga posamezniki porabijo za igranje ene izmed trenutno najbolj razširjenih iger ‘World of Warcraft‘ v enem samem tednu. Pomisli, kakšne pozitivne posledice bi to lahko imelo, če bi ves ta trud igralci vložili v reševanje težav v resničnem svetu. Strokovnjaki se zato v zadnjem času vse bolj ukvarjajo z vprašanjem, ali lahko te iste igre uporabimo za uvajanje družbenih sprememb.

Svet brez nafte
World Without Oil

Igra World without Oil je dobila SXSW Interactive nagrado za aktivizem. (Avant Game via Flickr)

60,000 entuziastičnih igralcev je že sodelovalo v spletnem tekmovanju ‘World without Oil, v katerem so se spopadali z vprašanjem, kako se čim bolje prilagoditi vse večjemu pomanjkanju olja. World without Oil je bil obsežen projekt, v katerem je šlo za mešanico obveščanja, podajanja predlogov ter snovaja različnih strategij za soočanje z rastočim problemom, rezultat aktivnega sodelovanja posameznikov pa je bilo več kot 1500 sproduciranih video posnetkov, fotografij, blogov ter zvočnih sporočil.

Realni izzivi

Da se v takšne igre splača vlagati trud in denar, kaže tudi primer Svetovne Banke, ki je financirala razvoj spletne socialne igre ‘EVOKE‘, ki sodelujoče z vseh koncev sveta spodbuja k razmišljanju o kreatvnih rešitvah za najbolj žgoče probleme.

Gre za neke vrste spletni tečaj, ki traja 10 tednov, v toku katerega se igralci vsake teden spopadajo z novim izzivom. Na koncu programa posameznik ali skupina odda akcijski načrt projekta, s predlaganimi prodornimi idejami za izboljšanje dužbenih razmer. S tem pa si lahko prislužijo eno izmed nagrad, kot je npr. spletno mentorstvo izkušenih družbenih inovatorjev, štipendijo, ki jim omogoča potovanje v Washington DC, kjer na konferenci predstavijo svoje načrte, najboljšim pa je ponujeno tudi sponzorstvo za izvedbo predlaganih načrtov.

V boju za zdravo prehrano

Novemu valu navdušenja nad resnimi igrami se je pridružila tudi Bela hiša. Prva dama Michelle Obama je v marcu 2010 spodbudila tekmovanje ‘Apps for healthy Kids’, kjer so izzvali strokovnjake, da ustvarijo igre in aplikacije, s katerimi bi otrokom priučili zdrave prehranjevalne navade in jim pomagali pri boju s prekomerno težo.

Morda pa je čas, da igralce video iger končno nehamo grajati zaradi zapravljanja časa, in raje skušamo ugotoviti skrite potenciale, ki nam jih le-te poleg zabave lahko še ponudijo.

Temna stran čokolade

Posted: 27/05/2011 by petrapetra5 in GRAVItacija
Oznake: , ,
White chocolate is marketed by confectioners a...

Image via Wikipedia

Ko si privoščimo košček čokolade, se večinoma ne vprašamo, kako je sladka pregreha prišla do nas. Neprijetno resnico o izvoru naše najljubše razvade razkriva dokumentarni film ‘The dark side of the chocolate‘.

Česa morda ne veš o najljubši razvadi

Grenka zgodba čokolade se začne na sejmu čokoladnih izdelkov v Koelnu, kjer večina prodajalcev zanika kakršnokoli vpletenost otrok v delo na plantažah kakavovcev, ki so v lasti proizvajalcev, od katerih odkupujejo kakavova zrna. Zato se novinarji odpravijo v zahodno-afriško državo Mali, kjer s pomočjo skrite kamere razkrijejo ilegalno trgovanje z malimi otroci.

Kakavova delovna sila – otroci
Otroška delovna sila na kakavovih plantažah

Nekateri otroci v težkih pogojih delajo tudi od 80 do 100 ur tedensko.

Otroci, ki jih redno prevažajo na plantaže sosednje Slonokoščene obale in od katerih jih veliko ni dopolnilo niti osem let, delajo na plantažah pogosto brez počitka in tudi do 100 ur tedensko, pri tem pa uporabljajo nevarne mačete, prenašajo težka bremena, dodatno pa jih ogroža še masovna uporaba toksičnih pesticidov. 15 % teh otrok, od katerih jih večina prihaja iz Malija, Gane ter Slonokoščene obale, naj bi bilo v delo prisiljeno brez plačila (na plantaže jih prodajo tudi starši sami), polovica od njih pa jih poroča o poškodbah pri delu.

Največji proizvajalci čokolade so leta zanikali svojo dogovornost za pogosto katastrofalne delavne razmere, ki so jim podvrženi zaposleni na plantažah kakavovcev, vendar pa so se v letu 2001 nekatera podjetja, kot so Nestle, Mars ter Hershey, vendarle uklonila vse večjim pritiskom medijev, ter pristala na podpis t.i. ‘kakavovega protokola‘. S tem so se zavezala k popolni ukinitvi otroškega dela v kakavni industriji do leta 2008. Poročilo organizacije World Vision pa razkriva, da je otroško delo v kakavnem sektorju desetletje kasneje še vedno več kot pogost pojav.

Odgovorni tudi proizvajalci čokolad
Kakavova zrna

Slonokoščena obala proizvede 50% vseh kakavovih zrn.

Eden glavnih ‘krivcev’ za kršenje delavskih pravic na plantažah kakavovca so nizka cena za proizvedena semena, ki jo podjetja plačujejo kmetom, ki zato nimajo dovolj sredstev, da bi najeli odrasle delavce. Namesto da bi podjetja prevzela svoj del odgovornosti za nizke cene, ki ležijo v središču problema ilegalnega trgovanja z otroci, pa le-te odgovornost pripisujejo revnim lokalnim kmetom. Podobno trdijo veliki izvozniki kakava, ki kakavova zrna kupujejo od posrednikov, ki s svojimi tovornjaki potujejo globoko v gozdove Slonokoščene Obale, kjer trgujejo z majnimi neodvisnimi kmetovalci.

M&M’s z grenkim priokusom

Hershley in M&M’s, Mars ter tudi Nestle, najpomembnejši igralci v čokoladni industriji, še vedno vzbujajo dvom v zavzetost in predanost ciljem povezanih z odpravo otroškega dela. Mnoga podjetja so se sicer odločila za nakup kakava preko etičnih sistemov certificiranja, kot so Fairtrade ali UTZ Certified. Tudi Nestle je nedavno predstavil prvo linijo izdelkov pravične trgovine s kavo, vendar pa še vedno ne zagotavlja pravičnega plačila tudi kmetom kakavovih zrn.

Kupci imamo moč!

Kljub temu pa položaj vendarle ni brezupen. Kot kupci imamo tudi sami moč, da vplivamo na proizvajalce, ter se zavežemo k odgovornemu potrošništvu, prav tako lahko spremljamo novice s področja otroškega dela in tudi sami postanemo aktivni zagovorniki pravične trgovine, že naslednjič, ko bomo nekomu hoteli podariti bonboniero, pa se lahko vprašamo: ‘Ima ta čokolada grenak priokus?’

Zanimive povezave

.