Avtorjev arhiv

Vroči dnevi so tu. Z njimi je prišel tudi čas za oddih od napornih šolskih in delovnih dni. Čas, da se zatečeš v kakšno prijetno skrivališče, bodisi v hladno senco pod drevesom, visečo mrežo ob morju, jezeru ali kar na domačem vrtu ter vzameš v roke dobro knjigo, ki jo boš z veseljem priporočil prijatelju.

Skrivališča

Kam greš, kadar nočeš biti viden? V skrivališče!

Skrivališča je zbirka kratkih zgodb Petrija Tamminena, v kateri z vsako na novo prebrano zgodbo odkrijemo skrivališče. Tako, ki si ga ljudje poiščemo v bolj ali manj vsakdanjih situacija. Knjiga je razdeljena na tri sklope, vsakega od njih povezuje osrednja tematika, vsi so vezani na belo severno pokrajino.

Petri Tamminen: Skrivališča

V prvem sklopu, ki je naslovljen Skrivalčeva zemlja  se človek znajde na vsemogočih lokacijah: na zabavi, podstrešju, kopalnici, muzeju … Vsepovsod si lahko poišče zavetje in postane neviden za druge. Toda pred večnim samim seboj se ne more skriti. Drugi sklop Hrepenenje moškega izpostavi finskega moškega oziroma fanta in ga razgali do potankosti, opiše njegovo vsakodnevno dogajanje. Zadnji sklop Življenja razkrije kaj počnejo ljudje z družbenega roba, ko se mednje vtihotapi alkohol, nasilje, odtujenost.

Super kratke zgodbe po finsko

Finski, nekoliko nenavaden, smisel za humor se dotakne prav vseh zgodb, ki so napisane s premišljenim občutkom in distanco brezosebnega pripovedovalca. Kljub temu so zgodbe skrajno resne in resnične, na trenutke žalostne. Resničnost zaživi v njih še bolj takrat, ko v opisu vsakdanjih situacij možje in žene, iz za nas nekoliko tuje in oddaljene pokrajine, najdejo del sebe. Zgodbe so napisane na videz preprosto in hkrati natančno in mojstrsko. Lahko bi jih označili kot super kratke, saj dolžina le teh ni nikoli daljša od dveh strani. Vsaka beseda se v zgodbah znajde na pravem mestu in ravno zato pisatelj lahko strne na videz nemogočo količino informacij v tako majhen obseg. Dejstvo je, da o veliko stvareh lahko sklepamo in nam postanejo samoumevno poznane.

Tesnoba je skrivališče

Petri Tamminen»Razumen človek se ne razburja. V njem se prebudi občutek tesnobe. Tesnoba je skrivališče. Tesnoba osvobaja. Pod njenim okriljem te ne doseže vsakodnevna utrujenost, niti vsakodnevne obveznosti. V njenih globinah pozabiš na svet. Seveda se kmalu oglasita zavest in občutek o tem, da je vse izgubljeno, toda to se da prenesti. Zdaj lahko vse izgine. Tako si tesnobnež odpočije. Na tak način si vzame počitnice od sveta in njegovih pravil. Faust je dušo prodal, tesnobnež jo podari zastonj.«

Za nas bralce je Tamminenova knjiga, z odličnim in nagrajenim prevodom Julije Potrč, tiho skrivališčev v katerega se brez skrbi od časa do časa zatečeš in tam vse prej kot samevaš. Obraz se ti nevede nasmiha ob skrajno resnih zgodbah in ravno slednje jih naredi tako posebne. Tako berljive.

Advertisements

Magdalena - posterV Mariboru se je zaključila še ena Magdalenafestival kreativnih komunikacij oz. neprofitni festival ustvarjalnosti organiziran s strani mladih za mlade.

Magdalena 2012

Namen festivala je najti, predstaviti in nagraditi najbolj kreativna dela in ideje, vrhunsko oblikovanje in učinkovite komunikacijske rešitve mladih ustvarjalcev. Festival je odprt za vse posameznike mlajše od 30 let, ki svoja dela lahko prijavijo v kar 14 različnih kategorij (tiskani oglasi, knjižno oblikovanje, vizualna identiteta, tipografija, oblikovanje embalaže …) Dela, ki jih prijavijo morajo spodbujati nove ideje, ljudi, blagovne znamke, izdelke ali storitve.

Vsa dela, ki so sprejeta na festival, so v času festivala in še približno tri tedne po tem razstavljena na enem izmed festivalskih prizorišč, letos je to Umetnostna galerija Maribor, lahko pa si jih ogledaš tudi na Magdalenini strani pod rubriko “entries gallery”.

Začetki

Magdalena - razstavaFestival se je prvič zgodil pred štirinajstimi leti, planiran je bil kot enkraten dogodek, razvil pa se je v vsakoletni festival in Magdalena je že odrasla v najstnico. Mladi organizatorji so se leta 1999 odločili, da bodo ustvarili svojevrsten festival, kot odgovor na drage in formalne oglaševalske festivale. Danes je mednarodno priznan in poznan, osredotoča se na ustvarjalne manifestacije javnega obveščanja in je zelo kritičnen do neodgovornih praks na tem področju. Mlade generacije so v vseh teh letih pokazale, da potrebujejo prostor, kjer lahko tekmujejo, se družijo in izmenjujejo izkušnje in ideje.

Gostje

Magdalena - Mirko Ilic na razstaviTri dnevni festival ponuja zanimiva predavanja in delavnice na katerih lahko spoznaš  znane in pomembne goste ter njihove izkšnje na področju vizualnega komuniciranja. Letos so bili to svetovno znani oblikovalec Mirko Ilić, hrvaški oblikvalki Lana Cavar in Narcisa Vukojevic, Marta Delatte & Josep Almirall Bofill, režiser Mitja Okorn ter drugi. Poleg tega je to prostor, kjer lahko obnoviš stara prijateljstva in ustvariš nova, deliš svoja mnenja o današnjem oblikovanju, oglaševanju in trenutnih družbenih razmerah, obiščeš razstave  ter se zvečer udeležiš zanimivih koncertov in zabav.

Nagrade

Magdalena - žirija na deluMednarodna žirija Magdalene 2012, v sestavi Steffen Stäuber, Julian Zimmermann, Vesna Pešić, Mammad Karimov, Tina Fras in Rayyan Aoun, je glavno nagrado podelila hrvaškima oblikovalcema Orinu Ivanu Vrkašu in Marinku Murgiću za komunikacijsko akcijo Canvas Community, ki sta jo zasnovala za hrvaškega izdelovalca papirja. Njuno delo je poleg glavne nagrade dobilo tudi nagrado zlati modrc za najboljšo komunikacijsko akcijo.

Poleg glavne nagrade je bilo podeljenih še 16 zlatih in 13 srebrnih modrcev. Večino nagrad so odnesli s seboj hrvaški oblikovalci, slovenski pa so si prislužili štiri. Luka Bajs in Petar Perčić sta prejela nagrado za najboljši tiskan oglas, Peter Zabret in Sara Badovinac sta prejela nagrado za najboljše male promocijske materiale, Primož Zorko za najboljši ovitek zgoščenke ter Aljoša Likar za najboljši spoof oglas.

Poleg vseh omenjenih nagrad lahko prejmeš tudi nagrado za najboljši motiv za majico, pri katerem lahko izraziš vso svojo kreativnost, brez omejitev. Med 29. prijavljenimi dizajni je bil izbran “unlimited love”.

Povezave:

MelanholijaMed 5. in 12. majem se bodo v devetih slovenskih mestih odvijale filmske projekcije. In to ne kakršnekoli, na filmskem platnu si lahko brezplačno ogledaš 16 različnih kakovostnih evropskih filmskih zgodb.

Evropski filmi v Sloveniji

V soboto, 5. maja ob 21h, se bo v ljubljanskem Kinodvoru odprl Filmski teden Evrope s projekcijo filma Fant s kolesom (2011). Pestro dogajanje bo trajalo vse do 12. maja, ko se bo zaključilo v Mariboru z oskarjem nagrajenim filmom Boljši svet (2010) režiserke Susanne Bier. Poleg omenjenega filma so v programskem sklopu še štirje danski filmi, saj so se organizatorji tokrat odločili osvetliti sodobno dansko kinematografijo, ki trenutno deluje zelo uspešno. Ti filmi so Božji bojevnik (2009), Submarino (2010), R (2009), ter Melanholija (2011), film o koncu sveta znanega režiserja Larsa Von Trierja.

.
Filmsko obarvan spremljevalni program

V Ljubljani, Mariboru, Celju, Velenju, Sežani, Slovenj Gradcu, Izoli, Radovljici in Novi Gorici, sodelujočih mestih pri projektu Filmski teden Evrope, so poleg filmskih projekcij pripravili tudi bogat spremljevalni program, kjer lahko prisluhneš pogovorom o filmih in tematikah, ki jih obravnavajo, na primer ob filmu Le Havre (2010) se bodo gosti pogovarjali o vprašanju migrantov iz Afrike, njihovi obravnavi v državah Evropske unije, življenju v azilnih domovih in procesu integracije. S slovensko filmsko igralko Katarino Čas, se lahko pogovarjaš o irskem filmu Policist (2011), ustvarjalna ekipa filma Circus Fantasticus (2010) pa bo predstavila, kako poteka delo snemanja filma. Ob filmu Masaker (2011), ki je posnet po gledališki igri Bog masakra, bodo gosti predstavili razlike med filmsko in gledališko upodobitvijo dramskega besedila. Poseben poudarek bo tudi na pedagoškem programu, v okviru katerega se bodo na šolskih projekcijah otroci in mladina spoznali z evropskim filmom ter  sodelovali na delavnicah.
.
Circus Fantasticus

Poleg zgoraj omenjenih filmov si boste ljubitelji sedme umetnosti lahko ogledali še film francoske režiserke Claire Denis 35 šilc ruma (2008), ki govori o intimnem odnosu med očetom in hčerko, Delta (2008), zgodba o ljubezni med bratom in sestro, v Cannesu nagrajen film Ilegalen (2010), animirani film Hiša pravljic (2009), Avgustovsko kosilo (2009) ter Sneg na Kilimandžaru (2011).

Pohiti po brezplačne vstopnice!

Filmski teden EvropeBrezplačne vstopnice so na voljo na blagajnah devetih kinematografov Art kino mreže Slovenije. Število vstopnic je omejeno, priskrbi si jih čim prej in se pripravi na dozo zanimivih evropskih zgodb.

Filmski teden Evrope 2012 so skupaj pripravili Predstavništvo Evropske komisije, Informacijska pisarna Evropskega parlamenta in Urad vlade RS za komuniciranje v sodelovanju z Art kino mrežo Slovenija in Media Deskom Slovenija.

Programski urnik Filmskega tedna Evrope

Film Kruha in iger režiserja Klemna Dvornika je zagotovo eden tistih slovenskih filmov, ki mu lahko na glas zaploskamo in ki dokazuje, da Slovenci znamo posneti tudi dobre filme.

Kruha in iger

Nagrada občinstva za najboljši film

Prvi so mu zaploskali že gledalci na 14. Festivalu slovenskega filma oktobra lani v Portorožu, kjer je prejel nagrado občinstva za najboljši film. Nagrajeni so bili tudi igralka Saša Pavček z “Vesno” za najboljšo stransko žensko vlogo, Jonas Žnidaršič z “Vesno” za najboljšo stransko moško vlogo ter Katja Hrobat z “Vesno” za najboljšo kostumografijo.

Nazaj v leto 1987 – s komedijo

Dvornikov igrani celovečerni prvenec v koprodukciji RTV Slovenija in Studia Arkadena nas popelje v leto 1987. Novakovi so povsem običajna družina iz Velenja, mama Jelka (Saša Pavček) in hči Mojca (Tjaša Hrovat) si neznasko želita postati vidni in nastopiti na družinski oddaji Vrteča sreča. Žreb jima uresniči željo, seveda pa to pomeni, da se jima morata v oddaji pridružiti tudi oče Josip (Peter Musevski) in sin Simon (Jurij Drevenšček). Prva njuna reakcija je seveda odločni ne, vedar na koncu popustita, saj bi bilo razočaranje ženskega dela družine preveliko.

Oddaja se dogaja ravno na pustno soboto in našemljena družina se odpravi na pravo malo dogodivščino v Ljubljano. Že na poti imajo manjši incident s policijo, ko prispejo v prestolnico pa se zapleti in komične situacije nizajo ena za drugo. V središču dogajanja je Jos Bauer, voditelj oddaje Vrteča sreča, katerega vloga je pisana na kožo igralcu Jonasu Žnidaršiču. Slednji najbolj zanesljivo razkrije, da sta blišč in slava lahko le navidezna sreča, televizija pa še kako popačeno prikazuje resničnost.

Kruha in iger

Vseskozi je med nastopajočimi družinami prisotno tekmovalno vzdušje, podžigajo ga z neokusnimi opazkami, ki privedejo celo do pretepa. Na končni razplet filma močno vplivajo tudi stranski liki (prijatelji, znanci, sodelavci), ki se sprva zdijo povsem nepomembni mali ljudje.

Nostalgija po zlatih časih

Sporočilnost filma je močna, saj opisuje obdobje tranzicije, ko začne star družbeni sistem počasi hirati in ga postopoma izpodriva novi kapitalizem, ko z zadnjimi vzdihljaji lahko na “šverc-komerc” kupimo vse tisto nedostopno, česar imamo danes v super potrošniški družbi obilo in nas možnost prevelike izbire pušča v negotovosti. Hrepeneli smo po tem, vse to dobili in kaj si želimo danes? Le nostalgično obračamo glave in se dobrikamo filmu, ki nas ne pusti ravnodušne in katerega že sam scenarij bratov Sketelj in Barbare Zemljič, napisan delno po resničnih dogodkih, veliko pripomore k odličnosti.

Kruha in igerFilmu verjamamo od začetka do konca in nedvomno podira mit, ki je prepogosto prisoten, da Slovenci ne znamo ustvariti dobrega filma, kaj šele dobre komedije.