Posts Tagged ‘živali’

Večna TreblinkaTokrat se bomo z Jadranko Juras dotaknili Večne Treblinke, knjige, ki ne pusti ravnodušnega nobenega, ki jo prebere.

Nam poveš, kako si se ti seznanila s to zanimivo knjigo?

Knjigo »Večna Treblinka«, avtorja Charlesa Pattersona, sem našla pri hrvaški organizaciji »Prijatelji životinja«. Ko sem jo prebrala, me je sesulo in sem bila trdno odločena, da mora priti tudi v Slovenijo in sicer v slovenščini. Knjiga je izšla lansko leto pri založbi Sanje. Z Vegansko inicativo pa smo pred dnevi dočakali tudi prevod slikanice za otroke z naslovom »Zato ne jemo živali«, pri založbi Aurora. Zdi se mi namreč zelo pomembno, da se čim več literature na temo pravic živali in veganstva prevede tudi v slovenščino, saj je zanimanja za te dve temi čedalje več.

Kaj sploh pomeni Treblinka? Kakšna je vzporednica med holokavstom in mučenjem živali?

Treblinka je bilo eno izmed največjih koncentracijskih oziroma uničevalnih taborišč med drugo svetovno vojno na Poljskem. In za milijone živali letno se Treblinka nadaljuje, saj se na tisoče in tisoče živali vsak dan »uniči«, oziroma ubije. Še preden se jih ubije, pa te živali trpijo v obratih, ki na las spominjajo na taborišča med 2. svetovno vojno. Treba je namreč vedeti, da je Hitler povzel idejo o taboriščih in uničevanju ter transportiranju ljudi ravno po zgledu klavnic in živalskega transporta, saj se je živalsko predelovalna industrija ravno v začetku 20. stoletja začela pospešeno industrializirati.

.

Kje se začne degradacija živali?

Degradacija živali se je začela, ko smo jim odvzeli svobodo oziroma, ko smo jih zasužnjili (olepševalno temu rečemo udomačili). S tem so živali izgubile evolucijsko svobodo, gensko neodvisnost in bile podvržene človekovi domišljiji in muhavosti. Kmalu se je ta isti odnos začel kazati tudi v odnosu do sočloveka, čemur pa smo priča še danes. Zmotno je mišljenje ljudi, da se bo odnos do šibkejših, torej živali spremenil šele, ko bomo bolj prijazni do soljudi. Ravno obratno – ko bomo znali zaščititi šibkejše, bomo spremenili tudi odnos do sebi enakovrednih.

Kako se mučenje živali in ljudi povezujeta? Po Pattersenu je bila tehnologija podrejanja živali prenesena na podrejanje sužnjev ter ne nazadnje na ženske.

Udomačevanje živali je  pri človeku porodilo večjo oblastnost, zasvojenost z močjo (in tako je še danes, saj si močnejši lastijo pravico in prav). Izkoriščanje živali se je razširilo in postalo sestavni del naravnega reda. Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bo podoben odnos uveljavil tudi pri obravnavanju drugih ljudi. Nasilje nad živalmi je povzročilo nasilje nad ljudmi. Najprej so začeli z ženskami in vojnimi ujetniki. Problem pa je seveda tudi v religiji, ki je žensko vedno postavljala v »drugi« plan češ, da je na svetu zato, da moškemu olajša in naredi življenje udobneje. Ta ista religija je človeku tudi dajala in še vedno daje odpustke pri množičnih pomorih živali, saj naj bi po njenem živali  ne imele duše, zato jih ni greh ubiti.

Tears of a Cow

Se strinjaš, da se v današnji družbi trudimo, da bi živali v temelju zavarovali, a ne pomislimo, da bi jih rešili iz »množične industrije smrti«? Tvoji argumenti?

Bistveni problem se začne že v samem zakonu, kjer je žival lastnina, torej predmet. S tem ji odvzamemo pravico do lastnega življenja, v bistvu je sploh ne priznavamo za živo čuteče bitje. Je enako kot televizija, kar je skrajno absurdno. Žival bi morala imeti po zakonu status osebe in dokler se to ne bo spremenilo, tudi naš odnos do živali ne bo boljši. Sicer pa še vedno pravim, da se morajo stvari spremeniti v glavah ljudi, sicer ne pomaga noben zakon ali prepoved. Razlika je ali se zavzemamo za dobrobit živali ali za pravice živali. Sama se zavzemam za pravice živali in smatram, da bi morale imeti pravico do lastnega življenja in odsotnosti trpljenja.

Ljudje so občutljivi na trpljenje živali, s katerimi živijo medtem, ko se jih trpljenje živali, ki so očem nevidne, ne dotakne in iščejo na tisoče izgovorov, zakaj je prav, da se jih ubija za hrano, obleko, zabavo, kozmetiko, zdravila … Priporočam v branje knjigo avtorice Melanie Joy – Zakaj ljubimo pse, se oblačimo v krave in jemo prašiče (tudi to knjigo ravnokar prevajamo v Veganski inicativi in upam, da kmalu ugleda luč na slovenskih policah).

Solitude Tears

Patterson piše, da je zanimivo, kako množično je nasilje nad živalmi, in absurdno je, da ga družba zakonsko dovoljuje. Kakšno je tvoje stališče o postopkih humanega zakola, evtanazijah in podobnih zadevah? Kakšen primer iz knjige?

Že sami besedi »humano« klanje sta kontradiktorni oziroma gre za oksimoron, torej nekaj logično popolnoma nezdružljivega. Družba ta holokavst nad živalmi dovoljuje, ker živi v karnistični ideologiji in le redki ozavestijo, za kaj tu v resnici gre (na srečo čedalje več ljudi). Večina še vedno misli, da gre za pravljico, da se goveja pljuča dobi na vejah dreves, oziroma sploh niso zmožni povezati zrezka z delom mrtvega telesa. Obrambni mehanizem  v tem primeru deluje zares dobro, kar je logično, saj nas od malega zelo spretno in zavestno vodijo, da teh stvari nismo sposobni povezati.

Človek se sploh ne razlikuje tako zelo od živali – oboji imamo srce, oči, nos, ledvica, jetra … skratka organe, ki imajo iste funkcije. V resnici med nami sploh ni razlike – oboji imamo živčni sistem, kar nakazuje na dejstvo, da oboji čutimo bolečino, udobje, strah, veselje …  Še najbolj pomembno pa je dejstvo, da si oboji želimo živeti in enako kot je nam ljubo naše lastno življenje, ni živalim čist nič manj ljubo njihovo lastno.  Zakaj jim torej odtujujemo pravico do lastnega življenja? Kdo pa smo, da presojamo, kdo ima pravico živeti in kdo je nima?! Tako mišljenje se v določenih okoliščinah kaj hitro razširi tudi pri odločanju, kateri človek ima več pravic in kateri manj do življenja. To je naravnost srhljivo in grozljivo, temu smo priča vsak dan.

Knjiga kjub zelo krutim primerom želi vzbuditi upanje … kakšni so po tvojem mnenju cilji knjige? Kako priti do svetlejše prihodnosti za živali?

Piglets of Mangalitza pigKnjiga je napisana izjemno dobro in vsebuje veliko zgodovinskih dejstev. Knjiga ni napisana samo za ozko skupino bralcev, prav vsak bi si moral dati priložnost in jo prebrati, saj bo uvidel temelje nasilja, ki se vsak dan odvija tako nad živalmi kot nad ljudmi.

Ko človek uvidi resnico, ko ima možnost spoznati tudi drugo plat medalje, ima možnost spremeniti svet s tem, da spremeni sebe, svoj način življenja in razmišljanja. Ima svobodno izbiro in sama temu rečem svoboda. Svoboda ni v tem, da držiš v levi roki daljinec, v desni pa pivo, svoboda je v odločanju po lastnih etičnih načelih, torej v vedenju. Svoboden je človek, ki se sprašuje o samoumevnih stvareh.

Za konec naj sporočim besede avtorice Colleen Patrick-Goudreau:« Ali res želimo vedenje neandertalcev uporabljati kot merilo za naše sedanje moralne izbire?«

Advertisements

Jadranka JurasZ Jadranko Juras, znano veganko, sva se tokrat pogovarjali o prehranski problematiki. Predvsem bova poskušali obrazložiti zakaj, kako in s kakšnim namenom se izogiba živalim v kuhi.

Jadranka, kdaj in s kakšnim namenom si se odločila za ta korak? Kako so sprejeli to najbližji?

Za veganstvo sem se odločila iz etičnih razlogov pred kakimi desetimi leti. Nikakor ne bi mogla govoriti o pravicah živali in obenem konzumirati njihove mrtve dele telesa ali karkoli, kar je povezano z zlorabljanjem, trpinčenjem in ubijanjem živali in med to sodijo tudi mleko, jajca, usnje, volna … Pa tudi sicer menim, da danes nimamo nobenega opravičljivega razloga, da še naprej ubijamo živali za hrano, obleko, zabavo … Prehranjevanje z živalskimi beljakovinami ni življenjskega pomena za človeka.

Moji najbližji so to najprej sprejeli s pomisleki, ker pač živimo v karnistični ideologiji in vse, kar je temu nasprotno, je čudno in nesprejemljivo. A treba se je zavedati, da tako kot vegan nosi k mizi ideologijo, jo tudi karnist oziroma mesojedec. Razlika je le v tem, da je karnizem vladajoča ideologija, ki upravičuje nasilje, podpira idejo, da je močnejšemu vse dovoljeno in v skladu s tem gradi svojo zgodovino na zatiranju šibkejših in vseh, ki se sami težko ali ne morejo braniti. Od malega nas vzgajajo v tem duhu in le redki so, ki so sposobni pogledati onkraj teh dogem.

Seveda je danes popolnoma normalno za vse moje prijatelje in najbližje, da sem veganka in zelo dobro tudi razumejo zakaj. Upam, da bodo nekoč od tega razumevanja stopili še korak dlje in postali tudi sami vegani in veganke zaradi sočutja do živali in ne nazadnje do sočloveka.

Paziš, da vneseš dovolj vitaminov in mineralov  v svoje telo? Pravijo sicer, da so vegani  manj dovzetni za določene bolezni … tvoj komentar, mnenje?

Raw vegan lunch. Spicy seaweed wraps with peanut sauceSama sem bila od rojstva zelo bolehen otrok, prav vsak virus se me je prijel. Odkar sem veganka se zelo redko kak virus prilepi name, tudi alergije so se mi bistveno zmanjšale. Glede mineralov in vitaminov pa po pravici povedano ne vem, ker ne štejem in se s tem ne obremenjujem, tako kot to ne počne večina mesojedih ljudi in prav med njimi je največ bolezni.

Prepričana sem, da človek dobi vse minerale, vitamine in beljakovine v sadju in zelenjavi, po mojem mnenju celo bistveno bolj kvalitetne kot jih dobi skozi hrano živalskega izvora. Seveda kot veganka jem bistveno bolj pestro in raznoliko kot sem pred veganskim načinom življenja in mislim, da bi morali raznoliko jesti prav vsi. Ampak kot rečeno, veganka sem iz etičnih razlogov. Pijem veliko zelenjavnih in zelenih sokov, ki so res enkratni.

Veganstvo je stil življenja. Povej mi, kako paziš pri kozmetiki? Pri oblačilih? Pohištvu? In pri vseh drugih stvareh živalskega izvora ali stvareh zaradi katerih so živali trpele?

Na splošno skušam vzeti v ozir tudi človeško trpljenje, ker ne podpiram švic fabrik. Čeravno je res težko vse vedeti in biti dosleden. Kar se tiče živalskega izvora sem zelo dosledna, pri hrani pa sploh. Kozmetika je označena z znakom “vegan” in jo je pri nas kar nekaj, sicer pa kozmetiko kupujem v trgovini Orca, kjer imajo cruelty free in vegansko kozmetiko. Pri oblačilih seveda kupujem vse, kar ni usnjeno, krzneno, volneno, izogibam se tudi svile.  Tudi sicer nisem obsedena z oblačili in sem zelo slaba potrošnica, kar se tega tiče. Pri pohištvu pa je večji problem iztrebljanje gozdov, uničevanje življenjskega prostora divjih živali, roba, ki namesto, da bi trajala desetletja, traja le nekaj let in se z njo grozno onesnažuje planet. Kot sem rekla, danes je težko najti popolnoma etično ne sporno blago.

.

Kako ti ločuješ vegetarijance in vegane?

Vegetarijanci so ljudje, ki ne jedo mesa, jedo pa hrano živalskega izvora kot so mleko, jajca, med … Med vegetarijance zagotovo ne spadajo ljudje, ki jedo ribe, ker ribe ne rastejo na drevesu, ampak so živali. Vegani pa smo ljudje, ki iz življenja popolnoma izključujemo, kolikor je praktično le mogoče, vse sestavine živalskega izvora.

Jadranka JurasJadranka Juras je aktiviska za pravice živali, izvrstna glasbenica, članica Veganske iniciative, ena izmed ustanovnih članov Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka … in še bi lahko naštevala. Ker je tako odlična sogovornica bomo intervju z njo predstavili v treh sklopih, vedno v različni kategorijah in z drugo tematiko. Prva tema pogovora bodo živali. Zanimivo poletno branje!

Zdravo, Jadranka! Za dober začetek: koliko in katere živali so našle svoj dom pri tebi?

Veliko živali je že šlo skozi moj dom v iskanju pravega in stalnega doma. Sicer sem imela od otroštva vedno neposredni stik s psmi, kasneje mačkami,  hrčki, želvami, vmes sem rešila še kakega ptiča, činčilo … Danes živim s psico Kajo in petimi mačkami. V ujetništvu pa ne bi več imela nobene živali kot so glodalci, ptice, ribe, želve, ki živijo v kletkah, terarijih ali akvarijih … Tudi ne podpiram trgovine z živalmi. V nobeni obliki. Ptica ima krila, da leta, ne da ždi in sedi v kletki, da je v »veselje« in »zabavo« človeku. To se mi zdi strašno.

Kakšen je po tvojem mnenju najboljši oskrbnik svojih živali? Na kaj mora biti pazljiv in kaj vse naj bi počel?

Predvsem bi se morali ljudje zavedati, da to niso ljubljenčki, še manj hišni, saj ta skovanka degradira živo čuteče bitje na pojem predmeta (kar v zakonu tudi žal je, lastnina namreč). Živali so inteligentna bitja, nič manj kot človek, imajo lastne potrebe enako kot človek, so socialna bitja, ustvarjajo si družine, ljubijo svoja lastna življenja in se jim ne želijo odreči, tako kot človek ne.

A dog with no name

Skratka razlik med nami v resnici ni. Človek je umetno ustvaril prepad med nami in živalmi, da lahko opravičuje pokole, ki jih dnevno vrši nad njimi. Torej, če zaključim – ne delajte drugim tega, kar ne bi želeli, da drugi delajo vam. Mislim, da je to najboljše vodilo za vse, bodisi v odnosu do človeškega čutečega živega bitja ali ne-človeškega čutečega živega bitja.

Kakšen je tvoj nasvet za pravilno oskrbo psov, mačk in drugih živali v teh vročih, sončnih poletnih dneh?

Ne izpostavljajte jih fizičnim naporom, čez dan naj počivajo, vedno naj imajo svežo pitno vodo … Torej , če opazujemo naravo bi videli, da živali čez dan v taki vročini počivajo. Pa nikdar in nikakor jih ne puščajte v avtu!!! V taki vročini je že samo 5 minut v vročem avtu lahko usodnih.

Zakaj si se odločila biti aktivistka za pravice živali? Kakšno je tvoje poslanstvo? Kakšno je sploh stanje na področju pravic živali?

Cat blissNisem se odločila, to je zelo logična posledica tega, kar se v svetu dogaja – specizem in holokavst nad ne-človeškimi živimi čutečimi bitji. Ne razumem, kako se lahko ljudje delajo slepe in gluhe ob vsem tem trpljenju? Kako lahko prevlada pravica do gurmanstva pred pravico živega bitja do lastnega življenja?

Ubijanje živali je nepotrebno, neetično in neopravičljivo. Hrana živalskega izvora ni življenjskega pomena, je odraz potrošniške narcisoidnosti, egoizma in razvajenosti. Ampak saj smo taki tudi v medsebojnih vsakdanjih odnosih, mar ne?

Torej stanje globalno gledano je porazno in na najnižji točki. Moje poslanstvo je, da sem s svojim načinom življenja sprememba, ki jo želim videti, ne da samo pričakujem od drugih, da bodo delali spremembe, medtem ko sama ne sprejmem nobene odgovornosti za svoja dejanja.

.

Kakšna je iz tvoje perspektive situacija zavetišč za živali, društev in iniciativ, ki pomagajo živalim v Sloveniji?

Porazna. Na to temo smo z Društvom za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka delali raziskavo za leti 2008 in 2009 in ugotovili, da je odstotek evtanazij v slovenskih zavetiščih ponekod tudi skoraj 50 % (za leto 2010 se žal ta odstotek ni spremenil, ker smo dobili v roke letno poročilo za enega izmed slovenskih zavetišč). Glede na profit, ki si ga letno ustvarijo, je to nedopustno. Občine godrnjajo, ker plačujejo precej visoke zneske, ampak v resnici jih vsaj večinoma ne zanima, kaj plačujejo, ker ne zahtevajo niti letnih poročil. To, da je v Sloveniji dovoljeno v zavetišču po 30. dneh bivanja žival ubiti, je neetično, nedopustno in nesprejemljivo!

Chinchilla

Šele ko zavetišča ne bodo več profitna gospodarska dejavnost, lahko pričakujemo kak premik na bolje. Kar pa se tiče društev in ostalih aktivnosti pa je tako, da je  veliko ljudi, ki so aktivni po spletu, v praksi pa nas je res bolj malo. Srečujem ene in iste obraze namreč … žal.

Je pa v zadnjih dveh letih močna Civilna inicativa, s katero skušamo vplivati na spremembe v zvezi z zakonom o zaščiti živali. Nenazadnje imamo 33.000 podpisov ljudi, ki zahtevajo dopolnitve zakona in ustanovitev neke organizacije oziroma organa, ki bo skrbel izključno za dobrobit in zaščito živali.

Živali so živa in čuteča bitja. Kateri so glavni razlogi, da se velikokrat večina ljudi tega ne zaveda?

Karnistična ideologija, ki nam je položena v zibko. Večina ljudi se o stvareh, ki se jim zdijo samoumevne, nikdar ne vpraša. Nekateri pa skušamo živeti po lastni in ne kolektivni vesti ter biti odgovorni za svoja dejanja. Toplo priporočam v branje knjigo »Večna Treblinka« Charlesa Pattersona ter knjigo »Why we love dog, eat pigs and wear cows« avtorice Melanie Joy. Ravno pred dnevi pa je izšla knjiga na pobudo Veganske inicative z naslovom »Zato ne jemo živali«, ki je namenjena najmlajšim bralcem oziroma kar vsem.

Tvoje sporočilo našim bralcem je…

… ljudje ne bodo obžalovali samo slaba dejanja in besed slabih ljudi, temveč tudi molk dobrih.

Resnična hvala za vse!