Joan Miró v Zagrebu

Posted: 10/12/2014 by lalavrencic in KULT-art
Tags: , , ,

V zagrebškem Umetniškem paviljonu so v začetku oktobra odprli razstavo katalonskega umetnika Joana Mirójadela iz Fondacije Maeght.

Na razstavi je mogoče videti vrhunska umetniška dela iz Fondacije Maeght, ki so prvič predstavljena, ne le na Hrvaškem, vendar premierno tudi v tem delu Evrope. Gre za štirideset del, ki so shranjena v prestižni Fondation Maeght v Saint-Paul-de-Vence (Nica). V razstavo so vključene slike velikih formatov, 21 skulptur, litografije in ena tapiserija. Miró, ki je predvsem znan kot slikar, je bil namreč tudi izjemen kipar. Fondacija Maeght je prva na svetu po številu njegovih skulptur, ki jih je več kot 150. Na razstavo, na kateri so Mirójeva dela iz obdobja konca 60. in začetka 80. let, je uvrščen tudi film o umetniku.

 O umetniku

Joan Miró, katalonski slikar, kipar in lončar, se je rodil leta 1893 v Barceloni. Na očetovo željo si je pridobil trgovsko izobrazbo in nekaj časa delal kot računovodja dokler ni doživel živčnega zloma in se je tedaj z odobravanjem očeta popolnoma usmeril v umetniško ustvarjanje. Začel je obiskovati zasebno šolo imenovano Francisco Gali’s Escola d’ Art. Tudi sicer je že zelo zgodaj začel s popoldanskimi urami risanja, s katerimi si je šolske dni naredil tolerantne. S sošolci nikakor ni dobil stične točke, nemalokrat so ga zasmehovali zaradi njegove senzibilnosti. Leta 1912 je začel študij na Akademiji za umetnost v Barceloni, osem let kasneje pa prvič odpotoval v Pariz, kjer se je izpopolnjeval v risanju na akademiji La Grande Chaumière. Aprila 1921 je imel v Parizu prvo razstavo, 3 leta prej pa v Barceloni. Selitev v Pariz se mu je zdela bistvena poteza za pravo umetniško ustvarjanje. Dejal je, da bi raje doživel polom v Parizu kot uspeh v (umetniško) stagnirajoči Barceloni. ”Stik s pariško avantgardo, zlasti s Pablom Picassom, Tristanom Tzarom in André Bretonom, je rezultiral z ustvarjanjem novega vesolja bitij in simbolov v njegovih delih, to pa je zlasti vidno v delu njegovega skulpturalnega opusa” (vir).

V poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja je skušal popolnoma opustiti slikanje. Želel si je bolj prvobitnega ustvarjanja, to je dosegel s pomočjo najdenih predmetov, te je pritrdil na platno, da so nastale dvodimenzionalne slike ali pa jih je združil v skulpture. Umrl je decembra, leta 1983 v Palmi de Mallorci. Že nekaj let pred njegovo smrtjo sta bila ustanovljena dva muzeja posvečena njegovemu delu; Fundació Joan Miró v Barceloni in Fundació Pilar i Joan Miró v Palmi de Mallorci, ki je nastal kot posledica dejstva, da je Miró del svoje lastnine kot darilo podaril mestni upravi Palme de Mallorce.

Miró, običajno štet kot član nadrealističnega gibanja, se ni nikoli štel za predstavnika kakšne specifične umetniške smeri, saj je želel biti umetniško avtonomen in kreativno popolnoma svoboden. Do konvencionalne slikarskih metod naj bi celo gojil prezir, interesirala ga je samo anonimna umetnost.

Razstavo sem obiskala tudi sama. Precej sem bila navdušena tako nad samo razstavo kot že prej nad Mirójem. Na koncu lahko dodam tisti klasičen stavek, ki se ponavadi glasi po kakršnikoli razstavi meni ljubih umetnikov ”odlično, vendar premalo”, v kvantitativnem smislu seveda.

Razstavo si je moč ogledati do 8. februarja 2015Cena običajne vstopnice je 50 kun (okoli 7 eur).

Več informacij o razstavi najdeš tukaj.

Viri:

 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s