Iščejo se ambasadorji Študentske vadbe

Si študent/-ka v Ljubljani, Kranju ali Mariboru? Iščeš nove priložnosti? Potem beri dalje.

Plaktivat GO!

Plaktivat v sodelovanju z MSS objavlja natečaj za oblikovanje plakata na temo BEG MOŽGANOV. Mogoče bo ravno tvoja družbeno odgovorna ideja objavljena na 500 plakatnih mestih TAM-TAM po Sloveniji!

Eating City Summer Campus – izkušnja udeleženke

Judita Peterlin je kot udeleženka iz Slovenije sodelovala na poletnem taboru Eating City Summer Campus, ki je potekal na ruralnem posestvu v regionalnem naravnem parku Vexin v Franciji. Program so izvajali številni evropski strokovnjaki s področja ruralnega razvoja, organskega kmetovanja, obnovljive energije, okoljskih vplivov, javne prehrane, preskrbe s hrano in pijačo ter urbanega načrtovanja.

Portugalska 1.del

2200 prevoženih kilometrov, 6 različnih hotelov, 8 dni. Portugalska in Italija!

Pred nekaj leti sem že bil na Portugalskem, a ker smo si takrat z družino uspeli ogledati le severni del, smo se odločili, da se na pot podamo še enkrat, da spoznamo in raziščemo južni del, ki je znan po nasadih plutovcev in oljk, poletnih letoviščih in dolgih peščenih plažah.

Mednarodna kolesarska dirka mladincev v Avstriji

Prostovoljka iz Slovenije se je udeležila 28. Mednarodne mladinske dirke Bad Tatzmannsdorf na Gradiščanskem (Burgenland, Avstrija). Dragana je bila izbrana na razpisu, ki so ga pripravili partnerji partnerji iz Avstrije – EYCA Austria in tako v skupini 6 prostovoljcev pomagala pri pripravi prizorišča, sprejemanju in akreditaciji športnikov, podpori za prosti čas programa mednarodnih ekip, intervjuvala VIP in športnike, foto dokumentirala in pisala prispevke.

Intervju: Mitja Zupančič na kolesarski pogon

Mitja Zupančič je uspešen kolesar, ki je pri svojih rosnih 15ih letih že izjemno uspešen športnik in se lahko pohvali s številnimi dosežki. Trenira v skupini mlajših mladincev v kolesarskem klubu Adria Mobil iz Novega mesta, ki je lani praznoval 40 let obstoja.

Mitja prihaja iz okolice Rake in se je po končani osnovni šoli odločil, da nadaljuje svoje šolanje kot lesarski tehnik na šolskem centru Novo mesto. Največkrat ga lahko opazimo na njegovem kolesu Specialized, o njegovih kolesarskih začetkih, uspehih in ciljih za prihodnost pa bo povedal kar sam.

Adrenalinsko?

Beli čevlji, bele hlačke. Tako urejena sem čakala ob progi na vožnjo z bagiji. Delavec mi je prinesel modro zaščitno pelerino. Nasmehnila sem se; prijatelji so me svarili, naj oblečem karkoli drugega, ne ravno belih hlačk. A sem vedela, da dobiš zaščitno haljo, ki pokrije celo telo. Skočila sem vanjo, nadela čelado, vstopila v mali avtomobilček in se pripela. Tako se je vožnja pričela…

Olimpijska »medicinka« v mnogoboju

Saša Golob je edina slovenska gimnastičarka, ki je izkusila zadnjo Olimpijado. Med najinim pogovorom se je vreme spreminjalo od toče do sonca. In tako pestra je tudi ona, saj je pridna in delovna tako na faksu kot v telovadnici. Prisluhni, kaj nam ima za povedati.

Saša, slišimo, da si študentka na Medicinski fakulteti. Nam lahko malo predstaviš svoj študij? In kaj  pričakuješ od študija?

Res je, sem drugi letnik medicine v Ljubljani. Študij je… jah, dosti naporen.  Vsi vemo, da ni lahko. A meni je zanimivo. Študij traja 6 let. Potem je še pripravništvo in specializacija. Bila bi kirurginja. Kaj točno pa še ne vem. Sem še bolj na začetku, zato upam, da bom boljšo predstavo dobila skozi čas.

Poleg tega, da si pridna na faksu. Tudi treniraš… kako vse to usklajuješ?

Potrebno je veliko discipline in usklajevanje urnika. Vsak dan imam splaniran skoraj do minute natančno. Ali imam zjutraj faks in popoldne trening ali obratno. Imam tudi veliko srečo, da imam skoraj individualno trenerko, ki se mi vseskozi prilagaja. Tudi dvorano imam vedno na razpolago. Ampak ker nisem na vseh predavanjih, se moram doma sama toliko več naučiti in pripravljati.

Treniraš mnogoboj, kje je bistvo te discipline?

Mnogoboj pri ženskah pomeni štiri orodja: preskok, bradlja, gred in parter. Preskok – imaš zaletišče, desko in konja. Bradlja sta dve lestvini, ena višja in ena nižja. Temelji na moči. Gred pa je 10 cm ozka. Večini ta najbolj strašna zgleda. Vendar moram priznati, da je meni bradlja najtežje orodje. Potem je še parter, kjer izvajamo največje akrobacije. Tu je poleg tudi glasba. Tako, da imamo zraven malo ritmičnega in akrobatskega dela.

.

Pogled na tekmo iz tvojega vidika?

Večinoma tekmujem na mednarodnih tekmovanjih. Priprave potekajo že doma – make up in vse ostalo, da se urediš. Ker je gimnastika estetski šport,  je kar veliko priprav. Ko pridemo na tekmo je najprej pol ure splošnega ogrevanja. Potem pa eno uro specifičnega ogrevanja, kar pomeni, da si po 15 minut na vsakem orodju.  Sama tekma pa traja kakšno uro in pol. Torej vsega je ene 3 ure.

Imaš kakšne rituale, predmete, stvari za srečo?

Na treningih in tekmovanjih imam isto elastiko in sponko za lase. Na tekmah imam tudi vedno iste črne nogavice.

Tvoji vzorniki?

Nikoli nisem imela kaj preveč vzornikov. Mogoče, ko sem bila mlajša, starejše punce iz telovadnice. Moram pa reči, da mi je všeč ameriški stil (odločnost, samozavest), zaradi katerega se je tudi na olimpijskih igrah pokazalo, da so korak pred ostalimi.

Pridno treniraš že od svojega 6 leta. Tvoji spomini na otroštvo?

Veliko je stvari, ki se jim moraš odpovedovat. Kar v mladosti mogoče ne razumeš. Prijateljev nisem imela toliko. Sem jih imela pa veliko v telovadnici. In ko so se po šoli vsi šli igrat ali na sladoled, sem jaz hodila na vlak za Ljubljano na trening. Mi je pa gimnastika bila igra. 🙂

Katere so tvoje 3 najboljše destinacije na celem svetu?

Sicer, ko potujem, ne vidim kaj dosti. Všeč mi je pa bilo na Japonskem. V Dohi (Katar) je bilo nekaj posebnega. Rada pa bi tudi videla Brazilijo. Mogoče Rio 2016. 🙂

5 stvari, brez katerih ne zapustiš Slovenije.

Tekmovalni dres (vedno ga dam v osebno prtljago), svoj vzglavnik, sponke za lase za srečo, bidon za trening in mobitel.

Kaj je bil zate največji uspeh?

Uvrstitev na Olimpijske igre v Londonu 2012. V tem letu sem tudi zmagala na lestvici svetovnega pokala na parterju. S tem sem si tudi prislužila svetovni razred. To je bilo res uspešno obdobje.

Čestitam. Tvoje sporočilo in nasvet našim bralcem je…

Karkoli si zadate, se lahko izpolni. Le če si zares želite. Mogoče včasih ne bo lahko. Mislim pa da je vredno vztrajat in s trdim delom se da vse doseči.

Najlepša hvala za vse! Držim pesti za nadaljnjo športno pot – srečno!

Prvi nočni tek na Ljubljanski grad

18.  septembra 2012 je Prešernov trg postal ogromna telovadnica na prostem. Od 17. ure naprej je na njem mrgolelo športnikov. Zakaj? Ker se je dogajal prvi nočni tek na Ljubljanski grad.

Najprej ogrevanje

Po prevzetju številk se je začelo  skupinsko ogrevanje z inštruktorjem Matejem Cankarjem in povezovalko Manjo Plešnar. Za pozitivno ozračje pa je skrbel še DJ Maj in animatorji.

Ob 20. uri se je začelo zares. Nobena beseda ne more popisati občutka, ko se nas je vseh približno 1.500 tekačev zbralo na Tromostovju. Ko se ti začnejo šibiti kolena od navdušenja in močno utripati srce od pričakovanja … veš, da si pripravljen na tek.

Tek po mestnih ulicah

Trasa je bila dolga dobre 3 km. Malce po ovinkih po samem mestnem jedru in potem klančina, kjer je omagal marsikateri rekreativni športnik, pa do samega cilja, kjer je bilo poskrbljeno za hrano, pijačo in vse ostalo, da je bilo tekačem po teku prijetneje.

Na Ljubljanskem gradu se je potem odvijala zabava do polnoči z  znanimi obrazi, ambasadorji teka, in Gitarsi, bendom, ki se je trudili ustreči vsem glasbenim okusom in ki je bil gonilo same fešte.

.

Rekreativni teki se vrstijo eden za drugim, vse več priložnosti pa dobivajo tudi tekači, ki tečejo za svojo dušo in niso profesionalci. Če je ta članek tudi tebe vsaj malo navdušil, se pridruži tekaški karavani in tako narediš nekaj dobrega za svoje telo, obenem pa spoznaš veliko novih ljudi ali poglobiš poznastva.

Na koncu: pohvale organizatorjem in vse čestitke čisto vsakemu sotekaču – srečno!

I want to ride my bicycle, I want to ride my bike!

Prihaja jesen, vendar to še ne pomeni, da si tvoje ljubljeno prevozno sredstvo zasluži počitek. Zima je še daleč in tvoje kolo je prav tako razpoloženo za akcijo kot poleti. Kljub svoji starosti je še vedno predstavnik vseh bolj ali manj eko fac! Zakaj neki govorim o starosti, če pa je tvoj direkt iz trgovine? To že, samo ideja kolesa pa je že iz leta 1490.

Leonardo! Leonardo! Kdaj se bomo vozili s tvojim novim vozilom?

Leonardo da Vinci je imel prste zraven tudi pri kolesu, frajer! Kdo drug pa bi konec 15. stoletja že risal vozilo z dvemi kolesi in verižnim pogonom? Kot veliko Leonardovih zamislih tudi ta ni bila kaj hitro uresničena, saj je kolesarjenje postalo modna muha šele leta 1817 v Franciji, Nemčiji in Angliji. Da ne bo pomote, kolesarili so zgolj pripadniki višjega sloja. No brez pedal so se bolj težko podajali na kakšne kolesarske ture, vendar so se zabavali. Prvi, ki se je podal na turo dolgo kar 226 kilometrov je bil Škot Kirkpatrick Macmillan, ki je tudi izdelal prvo kolo s pedali. Upamo, da ni vse prevozil v kiltu. 🙂 Z letom 1861 se prične proizvodnja koles, ki postanejo popularna po celi Evropi. Da, tudi v Sloveniji.

Jekleni konjiček vs. bicikel

Bicikel je doživel mnoge izboljšave v obdobju med obema vojnama, vendar je v povojnem obdobju dobil konkurenco. Po vojni se je število avtomobilov v Evropi potrojilo, kar pa je pomenilo resno grožnjo priljubljenemu kolesu. Ker pa je svet tak kot je, se je bicikel odlično znašel v Ameriki! ZDA so bile navdušene nad povečanjem uvoza v Evropi izdelanih koles z večstopenjskim mehanizmom. To navdušenje je kar nekaj časa pustilo Evropejce hladne, no vsaj do leta 1970, ko se je končno razširilo tudi na staro celino. Bicikel je tako preživel in danes veselo živcira jeklene konjičke. 😀

Zakaj kolesariti?

1. Na parkirno mesto za avto lahko parkiraš kar 15 koles.
2. Vzdrževanje kolesa je 20-krat cenejše kot vzdrževanje in vožnja avtomobila.
3. Če prekolesariš 30 kilometrov na teden za pol zmanjšaš možnosti kapi ali srčnih bolezni.
4. Na leto je izdelanih 50 milijonov koles in “le” 20 milijonov avtov.
5. Pomaga ohranjati naše okolje čisto in tvoje telo fit. 😀

 Jaz kolesarim, ti kolesariš, on kolesari …

Vsekakor je kolesarjenje popularna oblika športa in ne samo načina prevoza iz točke A do B. Kolesarstvo je postalo tako priljubljeno, da je število kolesarskih uniform na naših cestah postalo neverjetno. Prevoz ali šport, odločitev je tvoja, vendar nikoli ne pozabi, da si tvoj bicikel definitivno ne želi dolgo samevati v garaži!